• Izak Košir

    9. 3. 2018  |  Politika

    Vlada naj prevzame odgovornost za ponižujoče prakse in kršitve človekovih pravic

    Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo vsebinsko in procesno sporno odločitev, da ima za deportacijo Ahmada Šamija na voljo dodatnih šest mesecev, za kar nima zakonske podlage, so v sporočilu za javnost zapisali pri Delovni skupini za azil. "Tako kot v primeru turških družin, Razzaka Jubayerja, številnih afganistanskih prosilcev za azil in tujcev zaprtih v Centru za tujce, gre za še eno v seriji pravno nevzdržnih odločitev, ki niso namenjene pravični rešitvi dotičnih primerov, ampak zavlačevanju postopkov, ter psihofizičnemu izčrpavanju in ustrahovanju oseb, z namenom, da sami odstopijo od postopkov ali zapustijo državo," so še zapisali in dodali, da so podobne zlorabe moči znane tudi državljanom in izbrisanim prebivalcem. "Ker gre za prakso, ki se je omenjene ustanove poslužujejo sistematično skozi daljše časovno obdobje, opozarjamo vlado, da naj prevzame odgovornost za kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v času njenega mandata," poudarjajo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Pogovoriti se moramo pred volitvami

    Govor bo o levici. Politična teoretičarka Chantal Mouffe je imela pretekli teden izjemen nastop v Cankarjevem domu (klobuk dol Fabuli), a še bolj natančno velja brati njena sporočila v intervjujih, ki sta ju z njo naredili Deja Crnović in Kristina Božič v Dnevniku in Večeru. Volitve se namreč bližajo in Chantal Mouffe je v tistem razumu, ki pritiče 75-letni gospe, ki se še spomni revolucij, prihoda Margaret Thatcher na oblast in zanosnih let francoskega socializma, na mizo zložila vse tisto, česar njeni morda glasnejši kolegi niso.

  • Izak Košir

    9. 3. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Jure Trampuš o #JazTudi in osebnih zgodbah o spolnem nasilju v Sloveniji

    Pogovor je nastal na podlagi članka Slovenski #JAZTUDI >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/410494191&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram 

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Družba

    Slovenski #jaztudi

    Marca 2013 je slovensko vlado prevzela Alenka Bratušek, vodila jo je dobro leto dni. To je bila deveta slovenska vlada, pred Alenko Bratušek ji je poveljevalo šest moških, po njenem padcu pa je prišel še eden, torej sedmi moški premier.

  • Vasja Jager

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Gorenje, več kot podjetje

    Zaradi stavke, napovedane za naslednji teden, je slovenska javnost spet postala pozorna na velenjsko Gorenje. Nobenega dvoma ni, da je delavski boj legitimen in legalen, s čimer se strinja tudi vodstvo družbe. Zaostritev pa prihaja v morda najpomembnejšem trenutku v zgodovini šaleškega velikana. Gorenje je namreč sredi iskanja strateškega partnerja in temeljne prilagoditve na zahteve globalnega tržišča, hkrati pa potekajo tudi boji za prevlado nad upravljanjem skupine. Rezultat teh procesov bo pomembno vplival na slovensko družbo, za katero je velenjska družba neprecenljivega pomena ne le z ekonomskega, temveč tudi socialnega vidika.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Družba

    Terry Eagleton, literarni teoretik in marksist

    Terry Eagleton, v mednarodnem prostoru eden izmed najbolj znanih literarnih in kulturnih teoretikov, se je rodil leta 1943 v angleškem mestu Salford staršem irskega rodu. Odraščal je v revni katoliški proletarski družini, maturiral na salfordski katoliški gimnaziji De La Salle, nato pa diplomiral iz angleškega jezika na prestižnem cambriškem Trinity Collegeu in pri komaj 22 letih postal – na predlog svojega mentorja Raymonda Williamsa, znanega marksističnega literarnega teoretika – najmlajši raziskovalec in doktorski študent na tej elitni univerzi v zadnjih dveh stoletjih. Wunderkind britanske literarne teorije in zgodovine je leta 1969 zapustil svojo almo mater in se zaposlil na Univerzi v Oxfordu, kjer je predaval do leta 2001.

  • Damjana Kolar

    9. 3. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    Po sedmih letih se poslavlja F Club, ki bo še zadnjič postregel z 12-urnim programom. V goste so tokrat povabili nizozemski dvojec Anotr, ki se mu bodo pridružili še Tomy DeClerque, Angel Anx, Rydel, Jackie in drugi. V K4 bodo v okviru serialke Temnica vrteli Tritch, Krilc, Adamm, Illman in A Humanoid Individual.

  • NV, STA

    9. 3. 2018  |  Kultura

    Briga me za konec sveta

    V galeriji Simulaker v Novem mestu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Briga me za konec sveta ljubljanske akademske kiparke Vesne Bukovec, ki bo na ogled do 31. marca. Predstavljena bodo njena izbrana dela, s katerimi podaja kritični pogled na odnos političnih sistemov do migrantov in na odnos posameznika do sočloveka, na lažne vesti in sovražni govor. 

  • Mina Fina

    7. 3. 2018  |  Kultura

    Skrajni čas

  • Izak Košir

    8. 3. 2018  |  Družba

    Seksistična izjava leta pripada Boštjanu M. Zupančiču

    "Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala “mati vseh abortusov”. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za “zdravje”, je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov." To je zapisal Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in sodnik na ESČP na Facebooku. S to izjavo je prepričal večino več kot 1.300 glasovalk in glasovalcev, ki so glasovali za letošnjo bodečo nežo oziroma najbolj seksistično izjavo leta.

  • Uredništvo

    8. 3. 2018  |  Družba

    Slovenski #JazTudi

    Marca 2013 je slovensko vlado prevzela Alenka Bratušek, vodila jo je dobro leto dni. To je bila deveta slovenska vlada, pred Alenko Bratušek ji je poveljevalo šest moških, po njenem padcu pa je prišel še eden, torej sedmi moški premier.

  • IK, STA

    8. 3. 2018  |  Politika

    Največ podpore za novo urednico informativnega programa Manici Janežič Ambrožič

    Člani uredništva informativnega programa Televizije Slovenija so se izrekli o kandidatih za odgovornega urednika. Večinsko, 70-odstotno podporo so namenili voditeljici dnevnika na TVS Manici Janežič Ambrožič. Njenega protikandidata, urednika v informativnem programu Valentina Areha pa je podprlo približno 3o odstokov tistih, ki so glasovali.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki daje glas ženskam, ki so molčale

    Z raziskavo umorov in poskusov umorov žensk v partnerskih zvezah je dr. Jasna Podreka razkrila spregledano trpljenje tistih, ki si niso upale živeti. Asistentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in prostovoljka na SOS telefonu za ženske in otroke dr. Jasna Podreka je videla in slišala preveč, da bi lahko molčala ob vse bolj nevzdržnem vpitju tradicionalistov in seksistov.

  • NV, STA

    8. 3. 2018  |  Družba

    Namesto rož in bonbončkov na protest

    Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo danes ob 16. uri protest, na katerem bo študentska organizacija Iskra zahtevala resen pristop do problematik položaja žensk. Predstavnice Iskre bodo predstavile seznam zahtev, ki zahtevajo resno obravnavo - denimo boljši položaj v družbi, kjer ženska ne bo ponižana, temveč spoštovana.

  • Marjan Horvat

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Kultura

    Slovenka, prvi slovenski ženski časopis

    Ženski časopis Slovenka, ki je pred 120 leti izhajal v Trstu, je s prispevki slovenskih književnic in pionirk feminizma na Slovenskem, poročili o uspehih razvitega ženskega gibanja na tujem in predvsem s pozivi ženskam, naj se borijo za pravico do javne besede, pravico do izobrazbe in samostojne zaposlitve, takoj izzval v tedanjem slovenskem prostoru prevladujoča konservativna in klerikalna mnenja o ženskah. Tudi takšna, kakršna je imel o vlogi žensk v družbi tedanji cerkveni ideolog in ljubljanski škof Anton Mahnič, ki je »svetoval«, naj ženska v »v javnosti – molči«, saj »ne učenih, ampak blagih, ponižnih, sramežljivih žensk nam je treba … Ne delajmo pač žensk vsegavednih«.

  • Vesna Teržan

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura

    Fanny Hausmann, prva slovenska pesnica

    Leta 1848 so se dokončno razburkala čustva državljanov in državljank vseh narodnosti, ki so živeli v habsburški monarhiji, in zbudila se je njihova nacionalna zavest. V času revolucije, poimenovane pomlad narodov, je v Celju deloval liberalni krog slovenskih intelektualcev in rodoljubov, ki so svoje politične nazore objavljali v Celjskih novinah. Med njimi je bila tudi mlada pesnica Fanny Hausmann. Oktobra 1848 je v Novinah izšla njena pesem Vojakov izhod in Lovro Toman, slovenski politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad njo objavil hvalnico Pervi slovenski pesnici in jo podnaslovil z Vodnikovim motom Za pevke slovenske živim in gorim. Posvetil jo je Fanny Hausmann, prvi slovenski pesnici, ki je bila nemškega rodu, a si je želela biti Slovenka.

  • Mina Fina

    7. 3. 2018  |  Kultura

    Kruta volja, mehko doživljanje, ropotno življenje

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Politika

    Dr. Zora Konjajev, partizanka, zdravnica in znanstvenica

    Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921, med vojno je študirala medicino, odšla je med partizane, delala v partizanskih bolnišnicah, kasneje je postala pediatrinja, neonatologinja, znanstvenica, organizirala in vodila prvi regionalni center za nedonošenčke v Jugoslaviji. Je zagovornica dojenja, borila se je za pravice žensk in enoletni porodniški dopust, je tudi redna profesorica in častna občanka Ljubljane.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Kultura

    Ana Schnabl, pisateljica za konec patriarhata

    Leta 2017 se je iz najslabše varovane skrivnosti slovenske literarne scene prebila v eno njenih ključnih avtoric. Eksplozija je bila le vprašanje časa. Verjetno se je njena silovita nadarjenost nakazovala že med študijem filozofije in primerjalne književnosti, zagotovo pa med pisanjem za Dnevnik in portal Air Beletrina. Da so ves čas vedeli, kaj bo iz nje, so se lahko tisti, ki so jo pobliže spremljali, pobahali, ko si je z zbirko kratkih zgodb Razvezani prislužila nagrado zadnjega Slovenskega knjižnega sejma za prvenec leta. Zdaj piše roman, s katerim bo šla še korak dlje. Proti enemu svojih življenjskih ciljev – živeti od pisanja. Vmes ureja portal Versopolis, pleše, poje. Opazuje, koplje po sebi, se vživlja v druge. Ob Anji Golob, Manci Renko, Dijani Matković, Anji Radaljac, Katji Perat ... je Schnablova pripadnica zgodovinskega nabora avtoric, ki nadgrajujejo delo velikih pisateljic in pesnic preteklosti ter popravljajo prastare krivice, ki jih je sistem prizadejal ženskam. Kljub temu pravi, da ni glas svoje generacije. Samo Ana, ki rada živi in ustvarja.

  • Mina Fina

    7. 3. 2018  |  Kultura

    "Pogrešati je to, kar čutiš, kadar nečesa ni"

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Družba

    Eva Vrtačič, angažirana antropologinja

    Dr. Eva Vrtačič je asistentka na Fakulteti za družbene vede, sodeluje pri predmetih socialna in politična antropologija ter informacijske kulture in subkulture. Je soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, ki je med drugim razvil Parlameter, internetno orodje za lažje spremljanje dela v državnem zboru. Aktivna je v hišnem sindikatu na fakulteti. Nekoč je delala na Radiu Študent. Zase pravi, da poleg drugega rada igra igre, bere, še raje pleza, se potaplja na vdih in goji kulturo lenobe, predvsem pa jo motijo iztirjeni svet in vse nepravičnosti, ki jih ta povzroča.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura

    Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika 

    Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Anja Golob, pesnica

    Anja Golob je pesnica, ki poezijo ne le piše, temveč jo živi. Kar je vse prej kot lahko, kajti v njenih pesmih ni kompromisov, le najčistejša volja do življenja. Hrepeneti po življenju pa v časih Donalda Trumpa, žice na mejah in umirajočega planeta pomeni hrepeneti po revoluciji. In njene pesmi so dovolj ostre, da zarežejo v gnilo tkivo kapitalizma, njena dejanja pa odpirajo konkretne alternative. Ko ni šlo več naprej, je skupaj s somišljenicami naredila pot in ustanovila lastno založbo. Vmes je prejela dve Jenkovi nagradi in se s svojo poezijo prebila na tuje trge – vendar v nasprotju z množico »novih« obrazov in samo(p)oklicanih glasov žrtvovane generacije prehoda še zdaleč nima ambicije postati blagovna znamka.

  • Mina Fina

    7. 3. 2018  |  Kultura

    Čisto počasi, čisto narahlo

  • Nadina Štefančič  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Portret

    Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka

    Ena najbolj prepoznavnih slovenskih pesnic s prirojeno pesniškim imenom, Ana Pepelnik (letnik 1979), se je svoji pesniški usodi skoraj izmuznila. Malo je manjkalo, pa bi postala biologinja ali igralka. Še sreča, da so pred maturo zamenjali njeno najljubšo profesorico in zato na maturi ni izbrala biologije. In še sreča, da so jo zavrnili na sprejemnih izpitih za dramsko igro. Potem je sicer dve leti igrala v amaterskem Šentjakobskem gledališču, delala v prodajalni lesenih igrač in pomagala pri mami v kemijskem laboratoriju, a medtem pisala pesmi. Morda prav zato, ker ji je profesorica slovenščine Marjetka Krapež na ljubljanski Gimnaziji Vič povedala, da so njeni zgoščeni, abstraktni dnevniški zapisi pesmi. In pa zaradi profesorja nemščine, ki je pripovedoval o viharništvu in Goetheju in na glas prebral njen esej o Trpljenju mladega Wertherja. (Bila je vesela, čeprav so jo sošolci zafrkavali.) Na koncu je izbrala študij primerjalne književnosti, začela svoje pesmi brati na literarnih večerih in jih objavljati. Že njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) je bil nominiran za nagrado za najboljši prvenec. Za tem je izdala še štiri pesniške zbirke, vsaki dve leti eno.

  • Saša Eržen  |  foto: Uroš Abram

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Portret

    Ana Pandur, plesalka in performerka

    Odkar pomni, je hotela plesati. In bolj ali manj vse življenje ves čas pleše. Lani na primer ni plesala edino poleti med dopustom, kakih deset dni. Ples je takrat nadomestila s tekom. Da lahko pleše flamenko, ki se mu posveča že več kot poldrugo desetletje, za preživetje deluje tudi kot koreografinja, gledališka performerka in plesna pedagoginja.

  • Nadina Štefančič  |  foto: Uroš Abram

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Portret

    Varja Močnik, filmarka

    V začetku osemdesetih let Ljubljana še diši po kinu. Videoteke, DVD-ji in torrenti neslišno prežijo na nesluteno prihodnost. Osnovnošolka Varja Močnik s prijateljico po pouku teče čez mestna dvorišča in vrtove, da bi ujela kakšno od filmskih projekcij. Stoji pri blagajni, živčno se prestopa v upanju na tretjega gledalca. Tri prodane vstopnice pomenijo, da bodo film zavrteli. Mogoče novega Carpenterja ali Spielberga. Na televiziji ta čas kraljujejo vesterni in klasike, med drugim Pločevinasti boben. Ti filmi šolarki Varji pustijo brazgotine, krasne brazgotine. Zaljubi se v film Bilo je nekoč na Divjem zahodu in si želi, da bi bili ljudje resnično takšni – srčni in plemeniti, četudi označeni za zadnje izmečke družbe.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Portret

    Suzana Tratnik, pisateljica in borka

    Iskanje identitete v času odraščanja, zlasti strah, negotovost in hkrati neizmeren pogum iščočih se ljudi, ki so drugačni, so stalnica v njenih knjižnih delih. Takšne zahtevne in občutljive teme zna s sočnim jezikom, črpajoč z različnih jezikovnih registrov, in s prefinjenim humorjem in (samo)ironijo, približati bralcem, ne da bi se njeno sporočilo o tem, da »vse, kar narediš, naredi zase, ne glede na tuje grožnje ali obljube«, izgubilo. S takšnim pristopom se teme drugačnosti, predvsem drugačne spolne usmerjenosti, loteva že od svojega odmevnega romanesknega prvenca, Ime mi je Damijan, ki je bil po izidu leta 2001 preveden v tuje jezike, leta 2014 pa so to knjigo v projektu Rastem s knjigo dobili vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. V opomin o drugačnih in morda za pogum v iskanju lastne življenjske poti.

  • ODPRTO PISMO

    8. 3. 2018  |  Kultura

    Konec slovenskega vrhunskega zborovstva ?

    Trend opuščanja finančne podpore vrhunski zborovski dejavnosti s strani Ministrstva za kulturo se je začel že pred leti, pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet samo še en zbor iz nabora izjemnih zasedb z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi. Letos je z rezultatom štiriletnega javnega razpisa sofinanciranja javnih kulturnih programov trend dosegel skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov, kar je v popolnem nesoglasju z vrhunskimi dosežki na tem področju.