• IK, DK, LV, STA

    26. 3. 2021  |  Politika

    VIDEO: Ker niso ugodili njegovi zahtevi, je Janša prekinil povezavo 

    Nastop premierja Janeza Janše v razpravi o Sloveniji v okviru skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije je zaznamoval spor z vodjo skupine Sophie in 't Veld glede predvajanja videa o napadih na novinarje v Sloveniji. Ko vodja skupine ni dovolila predvajanja videa namesto Janševe predstavitve, je premier prekinil povezavo.

  • IK, STA

    26. 3. 2021  |  Politika

    Trije poslanci izstopili iz SMC

    Trije poslanci SMC - dosedanja vodja Janja Sluga, predsednik DZ Igor Zorčič in poslanec Branislav Rajić so izstopili iz poslanske skupine SMC. Skupaj s poslancem Jurijem Lepom, ki je izstopil iz poslanske skupine DeSUS, bodo oblikovali novo poslansko skupino. Vodila jo bo Sluga. Zorčič je dejal, da bo o njegovi funkciji predsednika DZ odločal DZ.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Nevarni časi

    Življenje lahko za marsikoga v Sloveniji v naslednjih mesecih postane nevarno. In z besedo »nevarno« mislimo resno. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs v imenu SDS nadaljuje nameščanje političnih kadrov na vsa vodstvena mesta v policiji. A tega v SDS ne počnejo, ker bi verjeli, da s tem povečujejo učinkovitost policije, ampak z dvema namenoma. Prvi je tako zastrašiti kriminaliste in policiste, da bodo še preostali postopki, ki potekajo zoper predstavnike stranke in vlade, ostali oziroma pristali v predalih. Kriminalisti namreč ne opazujejo zgolj, koga nameščajo na vodilna delovna mesta, ampak tudi kje končajo njihovi kolegi. In večina konča na res slabih delovnih mestih, Tacen postaja prava kazenska kasarna slovenske policije. A drugi razlog je hujši. Gre namreč za jasen namen, da začnejo policijo uporabljati v politične namene. Vlada je že sprožila policijske postopke zoper dva človeka, ki sta za Janšo in SDS moteča. Tako so pretekli teden v vladi (kar je res neverjetno) sprejeli sklep, da naj policija začne preiskovati direktorja Slovenske tiskovne agencije Bojana Veselinoviča.

  • Grega Repovž

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Prvorazredni

    »Ne vem, kaj naj naredim. Na teden dobim zelo malo napotil na cepljenje, ljudem povem, da naj ne računajo, da bodo kmalu na vrsti, ker na teden dobim le kakšnih deset odobritev za napotitev. Ker sem že dolgo družinski zdravnik, imam več kot pol pacientov, ki spadajo med ogrožene prebivalce, večina je starejša od 60 let. Kličejo me, nimam jim kaj reči. Nekaj mojih pacientov je dal na svoj seznam mlajši kolega, ki ima mlajšo generacijo, za kar sem mu hvaležen, a vse skupaj je kaplja v morje.« Ta izjava starejšega ljubljanskega zdravnika bi morala biti podpisana z imenom in priimkom. Vendar je doktor medicine po besnem izpadu glavnega vladnega stratega za cepljenje Jelka Kacina nad kočevskimi zdravniki prosil, naj ga ne navajamo z imenom in naj ne omenjamo njegove zdravstvene ustanove. »Samo še to potrebujemo, da nam pošlje Kacin inšpekcijo nad glavo, ker nasprotujemo. Že zdaj vsako minuto trikrat obrnemo, da čim več naredimo, nimamo časa, da bi se zdaj znašli nad radarjem in bi nad nami kazali svoje mišice.«

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    »Če bomo neodvisne institucije rušili eno za drugo, se nam bo streha zrušila«

    Tomaž Vesel (53) je pravnik, specializiran za evropsko gospodarsko pravo. Svojo kariero je začel na centru vlade za informatiko, v državni revizijski komisiji, nato pa je presedlal na računsko sodišče, kjer je bil za predsednika izvoljen leta 2013. Veselu mandat poteče prihodnje leto. Verjetnosti, da bi ga v parlamentu ponovno potrdili, ni, ravno nasprotno, predvsem v SDS si želijo Veselovega odstopa, za povrh vsega so zdaj s pomočjo policije proti njemu sprožili še predkazenski postopek. Razlog je seveda očiten: Vesel je s poročilom o nabavi zaščitne opreme vladi pokvaril imidž. Tako pa njegov primer ni povezan le s poročilom, ampak je tudi ilustracija uničevanja neodvisnih institucij, kritičnih do politike, ki svoj način delovanja v Sloveniji širi daleč zunaj parlamenta.

  • Peter Petrovčič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    V tej državi bo zdaj red!

    Da je vlada med epidemijo zlorabila policijo za zastraševanje ljudi, je dejstvo. Pretirana strogost pri nadzorovanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa in grobost kaznovanja, preganjanja in nasploh obravnave vseh, ki kritiko oblasti izrazijo na javnem kraju, pa dobiva širše posledice za policijo in s tem za državljane. Omenjena politična zahteva po stopnji policijske represije, kakršne doslej nismo poznali, se kaže tudi v siceršnjem povečanju represivnosti v policiji, na področjih in v zadevah, ki z epidemijo ali ukrepi za zajezitev širjenja virusa nimajo nobene zveze.

  • Jure Trampuš

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Vojna z mediji

    Osemnajstega marca je na Brdu potekala običajna seja vlade, že od nekdaj redne seje vlade potekajo ob četrtkih. Na dnevnem redu je bilo čisto na koncu na vrsti Poročilo o izvajanju zakonskih določb o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Poročilo je pripravil vodja vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, ki je v času Janševe prve vlade leta 2007 opravljal delo urednika za notranje zadeve v tej tiskovni agenciji. Nekoč je bil njen urednik, danes je njen eksekutor.

  • Peter Petrovčič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Moje tožilstvo

    Vlada oziroma SDS je že prevzela nadzor nad policijo, nima pa še nadzora nad tožilstvom in sodstvom, ki bi ji dokončno omogočil popolno oblast in imuniteto pred lastnim ljudstvom. Zato so zdajšnji pritiski na tožilstvo tako brezkompromisni. Javno se v najbolj grobi obliki kažejo z neimenovanjem tožilcev. Postopek stoji že mesece, saj vlada preprosto noče imenovati tožilcev, ki ji niso všeč, čeprav po zakonodaji sploh nima pristojnosti zavrniti imenovanja.

  • Luka Volk

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Družba

    Vasko, vse najboljše!

    Pravijo, da ni ravno po bontonu, če se ne odzoveš na rojstnodnevno vabilo – kaj šele, če gre za vabilo na praznovanje 70. rojstnega dne ministra za kulturo. Ravno zato se nismo mogli upreti, ko je nenavadno vabilo na spletno praznovanje, ki ga je poslal novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, priromalo v uredništvo. V ponedeljek, 22. marca – dan pred ministrovim rojstnim dnem in dva dni pred interpelacijo – smo imeli privilegij, da smo se udeležili enournega, prosto po Dežmanu, »mavričnega pregleda vtisov« o Vasku Simonitiju.

  • Izak Košir

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Družba

    Cerkev, cepivo in morala

    »Za katoličane so v trenutnih razmerah etično sprejemljiva vsa cepiva,« so konec tedna sporočili iz Slovenske škofovske konference. Dodali so, da katoliška cerkev vabi vse katoličane, da se po posvetu z osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje in s tem zaščitijo svoje zdravje in zdravje bližnjih.

  • Monika Weiss

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Načrt zapravljene prihodnosti

    V slovenskem načrtu za odpornost in okrevanje – to je 5,1 milijarde evrov vreden seznam javnih naložb do leta 2026, ki jih bo financirala Evropska unija – je le pet odstotkov dejansko zelenih naložb. To ga na lestvici Green Recovery Tracker uvršča na zadnje mesto. V slovenskem osnutku, za katerega je odgovoren Zvonko Černač, minister iz SDS, so naložbe nametane – ta glagol za opisovanje uporabljajo resni analitiki – za volilni preboj, ne za zeleno rast.

  • Peter Petrovčič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Ustavni sodnik, drugačen od drugih

    Ustavni sodnik, ki je bil izvoljen na izrecno zahtevo SDS, ddr. Klemen Jaklič, kolegom na splošno in poimensko rad očita intelektualno podhranjenost, nemoralnost ali političnost, zdaj pa je sam vedno pogosteje deležen takšnih očitkov. Vse verjetneje se zdi, da je akademski naziv pridobil mimo veljavnih pravil igre. Hkrati je sodnik, ki najmanj vestno opravlja svoje delo, saj manjka na tretjini sej. In kdo je odgovoren za posredovanje tajnih informacij z ustavnega sodišča vladi, če ni on?

  • Pia Nikolič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Družba

    Primer: umor

    Statistični urad poroča, da se je število kazenskih ovadb za umor, uboj ali poskus teh dejanj lani v primerjavi z letom 2019 več kot podvojilo.

  • Borut Mekina

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Neoperativna, neusklajena, neučinkovita vlada

    Dolgo pričakovana revizija računskega sodišča o lanskih nabavah zaščitne opreme postavlja vladno različico dogodkov na laž: argumentirano, kolikor se da natančno, s citati iz dokumentov in elektronskih sporočil in navajanjem podatkov sodišče prikazuje, da vlada pri nabavah ni bila uspešna, niti če bi zamižali na eno oko, torej ob upoštevanju izrednih okoliščin. Še več, ne zgolj, da dve najodgovornejši osebi za projekt, to sta bila predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nista bila uspešna, na računskem sodišču so zaznali 13 primerov morebitnih sumov kaznivih dejanj, torej primerov, ko so bile »napake« morda storjene naklepno. Nekaj ugotovitev računskega sodišča, ki doslej še niso bile objavljene, navajamo spodaj.

  • Luka Volk

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Svet

    Jastog svetuje

    Razvpiti kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan B. Peterson, ki se je na piedestal konservativizma povzpel leta 2016, je vstal od mrtvih. Kaj nam ima torej heroj liberalno-konservativne desnice, navsezadnje tudi naše, povedati tokrat? K 12 zapovedim, ki jih je nanizal v knjigi iz leta 2018, 12 pravil za življenje – protistrup za kaos, jih ponuja še 12.

  • Kako fašisti radikalizirajo desnico

    Če si slovenski premier pa ti za covid-19 umre 4500 ljudi, potem potrebuješ grešnega kozla, velikega zarotnika. In Janša ga je našel: za vse naj bi bila kriva »razdiralna levičarska opozicija«, ki je »naredila vse, da bi bilo okužb in mrtvih zaradi epidemije čim več in da bi prek trupel prišla nazaj na oblast«.

  • Pia Nikolič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Družba

    Nevidna epidemija demence

    Ko govorimo o demenci, pa moramo med ljudi, na katere vpliva ta bolezen, šteti tudi njihove svojce, ki so v zdravljenje praviloma aktivno vključeni, že zdaj naj bi demenca torej vplivala na življenja okoli sto tisoč ljudi. Bolezni, ki jih štejemo kot demenco, prizadenejo starostnike in so med ljudmi znane šele zadnjih trideset let. Prej so pozabljanje in druge simptome pogosto pač pripisovali starosti. A vsako pozabljanje še ni demenca, hkrati pa pred njo tudi mladi odrasli niso zares varni. Evropska unija demenco določa za prednostno zdravstveno temo prihodnjih desetletij, saj se prebivalstvo Evrope hitro stara. Slovenija pri tem ni izjema. Po napovedih naj bi bila čez deset let že četrtina prebivalstva starejša od 65 let, kar bi nas uvrstilo na osmo mesto na svetu po starosti prebivalstva. Kako do demence pride, kakšen učinek ima na širšo družbo in kako nanjo vpliva epidemija covid-19, nam je razložil nevrolog doc. dr. Rok Berlot, dr. med., ki svojo prakso izvaja v UKC Ljubljana, med drugim pa se je usposabljal in raziskovalno deloval tudi na londonskem King’s Collegeu.

  • Monika Weiss

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Počivalškov člen umaknjen, Vizjakovi ostajajo

    Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) so v sredo sporočili, da iz predloga sprememb zakona o vodah vendarle umikajo sporni 4. člen, ki bi na vodovarstvenih območjih izjemoma dovoljeval gradnjo objektov za odlaganje odpadkov in vzpostavitev proizvodnje, ki bi vključevala nevarne snovi.

  • N'toko

    N'toko

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Žive meje

    Zapomnimo si Pariz

    Vsi vladajoči razredi imajo svoje mite, olepšane verzije svojih zgodovinskih bojev in vladarjev. Pozitivni dosežki njihovih režimov se napihnejo v nebo, njihovi zločini pa zbledijo v ozadje. V Evropski uniji nam te mite pišejo kapitalisti, nesporni vladajoči razred zadnjih dveh stoletij. Njihova zgodovina nas uči, da se je modernost začela s francosko revolucijo, ko naj bi razsvetljeni kapitalisti strmoglavili monarhijo, ukinili privilegije plemstva ter ljudem podarili volilno pravico in svobodo izražanja. Stara Evropa plemičev in veleposestnikov je umrla in rodila se je današnja Evropa podjetnikov, odvetnikov in literatov. Francoska revolucija zato velja za veličastno spočetje demokracije, ki jo poveličujejo celo desničarji kova Žiga Turk: »Zapomnimo si Pariz leta 1789. Spomnimo se, kakšne standarde človekovih pravic, enakosti, svobode smo postavili v Evropi.«

  • Vanja Pirc

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura

    Polovični direktor?

    Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno.

  • Luka Volk

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Družba

    »Krute usode, izgube zaposlitve, psihične težave in poskusi samomorov«

    »Žvižgači imajo po navadi uničeno življenje ... nimajo te sreče kot jaz, ki sem bil deležen podpore javnosti in medijev.« Tako je najbolj znan žvižgač v državi Ivan Gale svojo izkušnjo opisal v Studiu city. Zaradi žvižganja – razkritja nečednih poslov pri nakupu zaščitne opreme – so ga šikanirali in nazadnje odpustili iz Zavoda RS za blagovne rezerve. A ker se zaveda, da nekateri žvižgači doživijo še bolj kruto ravnanje, se je zdaj odločil skupaj z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) soustanoviti Center za zaščito žvižgačev – da bi žvižgači lahko svobodneje žvižgali.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Dva leva

    Upor sužnjev?

    Za politiko velja načelo, da nikoli ni prepozno. Tudi takrat, ko je prepozno. In za SMC je definitivno prepozno. A sedaj ne gre več za vprašanje politične načelnosti, doslednosti, moralnosti, in tudi ne več za vprašanje golega političnega preživetja. Sedaj gre za preverjanje inteligentnosti. In to ne zgolj politične. Ko to pišem, še ni jasno, kako bodo poslanci in poslanke SMC glasovali ob interpelaciji ministra Simonitija, a noben izid ne bo spremenil izhodiščnega problema. Namreč problema samoponiževanja, pa izprijenega delovanja v nasprotju s predvolilnimi zavezami volivcem, pa slepega podrejanja in predajanja političnemu partnerju.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kolumna

    On in skupina

    Za katastrofalen potek epidemije, ki se preliva v tretji val, je daleč najbolj kriv premier Janša. O njegovih zlorabah epidemije ne bomo izgubljali besed, omenimo samo vlogo pri nabavi cepiva.

  • Pred tretjim valom

    Pandemija covid-19 očitno prinaša po letu dni tretji val, morda manj usoden zaradi cepiv in začetega cepljenja. Svetovna proizvodnja in delitev cepiv sta postala hiter obet za množično rešitev, toda dejansko prinašata nove zaplete. EU je sredi cepilnega kaosa, čeprav je evropska komisija želela s cepivi dokazati sposobnost, učinkovitost in solidarnost svojega delovanja. Toda zalomilo se je skoraj povsod, zato vse bolj prevladuje nacionalna cepilna histerija. Ni mogoče cepiti vseh in tudi ne hitro, izbira pa je vedno travmatično političnoekonomsko opravilo. Različnih trilem je veliko, sprenevedanja pa še več. Cepivo za ljudi in ne za dobičke, cepljenje kot reševanje družbe in ne kot sredstvo političnih bojev. Slovenija postaja dober primer teh dilem in zablod. Cepljenje se tudi tu sprevrača v politični obračun in ne v pot obvladovanja krize.

  • Lara Paukovič

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Jemanje šibkejšim

    Športni pedagogi in strokovnjaki so se burno odzvali na odločitev ministrstva za izobraževanje, da iz razpisa za izvajalce letnega programa športa izključi sofinanciranje dodatne ure športa v osnovni šoli. Za kategorijo »Oddelki z dodatno športno ponudbo« je bilo v razpisu lani predvidenih 20 tisoč evrov, letos teh sredstev ni. Denar za dodatne športne dejavnosti lahko šole, ki jih izvajajo, pridobijo iz različnih virov, a pomemben vir je bila doslej tudi država, čeprav sredstva niso bila pretirano visoka – od 1500 do 4500 evrov na šolo.

  • Stanka Prodnik

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  TV

    Ko iz humoristične oddaje ugotoviš, da se je medij že prilagodil novi oblasti

    Kadar so na oblasti razmeroma normalni politiki, je res težko delati humoristične oddaje. Pa ne zato, ker bi razmeroma normalni politiki ne delali napak in ker se jim ne bi dogajali spodrsljaji, ampak ker že vse to obdelajo tudi novinarji in drugi radijski in televizijski voditelji. Pač, če ga je kaj polomil Šarec, se je zvečer iz tega pohecala že Tanja Starič (čisto po naključju je bila tudi takrat voditeljica Odmevov). In ko je imel Pahor svoje vladne semaforje in ekstenzivne tiskovne konference, so se iz tega norca delali tudi športni novinarji med prenosi skokov. No, ne samo delali norca ali hecali, pač komentirali so napake, nesprejemljive poteze in jih postavljali na svoje mesto.

  • Izak Košir

    25. 3. 2021  |  Politika

    »Državljani imajo pravico vedeti, kaj so razlogi za takšen poseg v njihova življenja«

    Predsednica SD Tanja Fajon se je danes v javnem pismu odzvala na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja, ki bi rad politični vrh in strokovno skupino za covid-19 v nedeljo gostil na srečanju. Poudarila je, da je Janševa vlada povsem ignorira pričakovanja, ki jih je predstavila na zadnjem sestanku. "Vlada tako ne upošteva predlogov stroke in opozicije, ampak želi s temi srečanji predvsem legitimirati svoje početje," je zapisala.

  • IK, STA

    25. 3. 2021  |  Politika

    Janša Pahorju predlaga srečanje politike in stroke v petek zvečer ali čez vikend

    Premier Janez Janša predlaga predsedniku republike Borutu Pahorju, naj srečanje z vodstvi parlamentarnih strank, ministrstvom za zdravje in svetovalno skupino za covid-19 skliče v petek zvečer ali čez vikend. Vlada mora namreč po njegovih navedbah zaradi zaskrbljujoče hitrega naraščanja okužb do konca tedna sprejeti dodatne ukrepe.

  • Uredništvo

    24. 3. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: PRVORAZREDNI

    Jutri izide nova Mladina! Tokratno naslovnico so zakrivila Borut Krajnc, Željko Stevanić (fotografija) in Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje). Zakaj se je politična elita že cepila, drugim pa ostaja zgolj upanje? Več o prvorazrednih preberite v novi Mladini, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani od petka, 26. marca, dalje. #Mladina12