Kaj lahko preberete v novi Mladini?

Izšla je nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je iz fotoknjižnice Profimedia. Kako daleč smo od samodrštva oblasti, se sprašujemo v naslovni temi (Najedanje pravne države). Osrednji intervju tokrat z vodjo strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović, dodatni pogovor pa z Rajkom Pirnatom, nekdanji dekanom Pravne fakultete v Ljubljani. Eugenija Carl je napisala pismo nekdanjemu kolegu Milanu Kreku, danes direktorju NIJZ, Grega Repovž pa v uvodniku piše o tem, da je čas za umik, saj je poraz že tu. 

Tuji akademiki v pismu Janši: »Akademska svoboda v Sloveniji je ogrožena«

Stopetdeset akademikov iz Evrope, ZDA in drugod po svetu je podpisalo odprto pismo slovenskemu premierju Janezu Janši. V njem izražajo zaskrbljenost za avtonomijo znanstvenikov in akademikov pod "vedno težjo roko vlade Janeza Janše", so zapisali.

Janša dejal Toninu, da bo poskusil za en mesec odložiti Twitter, »ampak bo težko«

"Na sredinem sestanku sem predsednika vlade Janšo zelo lepo prosil, če za mesec dni odloži Twitter, ker bo iz rok vzel vse možne napade, stvari, ki jih počne opozicija. Vsi ti njegovi tviti se zelo velikokrat zlorabljajo, napadajo, ta vlada bo lahko veliko bolj mirno delala, če za en mesec odloži Twitter. Rekel je da bo težko, ampak da bo poskusil."

Ivo Hvalica: »Janši manjka demokratična komponenta«

"Nedvomno je aktualni predsednik vlade kot vodja dober, zna premisliti, je deloholik, je strateg. Njemu manjka demokratična komponentna. On tega tako rekoč ne pozna."

Aktiv delavcev v kulturi nasprotuje imenovanju Simoniška za direktorja Moderne galerije

Aktiv delavk in delavcev v kulturi je na ministra za kulturo Vaska Simonitija naslovil pismo s številnimi podpisniki, ki se ne strinjajo z imenovanjem Roberta Simoniška za v. d. direktorja Moderne galerije. Po njihovem mnenju Simonišek nima referenc s področja zasnove, organizacije in izvedbe razstav sodobne umetnosti kot tudi ne vodenja muzeja.

Počivalšek: »Za kršenje ukrepov je odgovorna vlada«

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je včeraj v zapisu na Facebooku pojasnil, zakaj predlaga spremembo strategije zajezitve epidemije. Za zapis se je, kot je dodal, odločil, ker je njegova izjava, da se je epidemija iz zdravstvene in ekonomske razvila v psihološko krizo, krizo zaupanja, sprožila precej komentarjev. Poudaril je, da se čuti dolžnega natančneje razložiti, zakaj ocenjujem, da smo zašli v slepo ulico in potrebujemo preobrat na strateški ravni. 

Naslovnica jutrišnje Mladine: OGROŽENA PRAVNA DRŽAVA

Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je iz fotoknjižnice Profimedia. Kako daleč smo od samodrštva oblasti, se sprašujemo v naslovni temi. Več preberite v letos že 50. številki Mladine, ki bo izšla v petek, 11. decembra. Na voljo bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina50

Prihodnje leto več denarja za investicije v obrambo kot v zdravstvo

Minister za obrambo Matej Tonin je v oddaji Studio City 23. novembra med drugim odgovarjal na vprašanje voditelja Marcela Štefančiča: »Zakaj v teh časih ni tako masivnih investicij v gradnjo infekcijskih klinik, bolnišnic in domov za starejše?« Tonin je odvrnil, da je treba številke razumeti v kontekstu: »Za obrambo in varnost bomo namenili eno enoto, za zdravstvo 35.«

»Regresije človekovih pravic ne bomo dovolili«

Današnji mednarodni dan človekovih pravic, 10. december, bo potekal pod geslom Za hitrejše okrevanje in podnaslovom Zavzemimo se za človekove pravice. Ljudje in njihove pravice morajo biti v ospredju odziva na pandemijo, poudarjajo v ZN. V Sloveniji pa varuh Peter Svetina kot ključne vrednote izpostavlja strpnost, solidarnost in človečnost.

»Božičnih in novoletnih praznovanj ne bo, morali bomo poostriti prepoved gibanja«

"Najbolj smiselno je, da ljudje ostanejo doma. In da se ne srečujejo z drugimi oziroma srečevanje omejijo na največ eno drugo družino. Čas je tudi, da se sprijaznimo, da božičnih in novoletnih praznovanj ne bo. Seveda lahko z doslednim nošenjem mask, kar je zagotovo drugi najučinkovitejši ukrep, tveganje za okužbo zmanjšamo. Ampak maske tudi ne moremo nositi dosledno in vedno. Zato je to drugi najpomembnejši ukrep. Tretji pa je, da se ob pojavu simptomov takoj testiramo in poskušamo ugotoviti, s kom smo bili v zadnjih 14 dneh v stiku. Prav to je trenutno v Sloveniji težava. Zaradi velikega števila okužb ni več mogoče spremljati verig prenosov in zato bo morala Slovenija poostriti prepoved gibanja."

Poziv k ukrepom v domovih za starejše

Stanovalci v domovih za starejše, ki so bili med najbolj prizadetimi skupinami že v prvem valu epidemije covida-19, niti v drugem valu niso dobili ustrezne skrbi, ob mednarodnem dnevu človekovih pravic izpostavljajo v Amnesty International Slovenije in združenju Srebrna nit. Med drugim pozivajo k spremembi kadrovskih normativov v domovih.

Nekorekten humor ali svoboda izražanja?

V tedniku Demokracija se je te dni pojavil zapis, ki je za sodobne čase popolnoma nesprejemljiv. Opisuje od boga poslano bolezen, ki bo Zemljo očistila škodljivcev, begunce primerja s plevelom, pisec pa skuša znanstveno potrditi svojo teorijo, ki aludira na nacistično teorijo o večvrednosti bele "rase". Tednik se zgovarja na satiro, kljub temu pa je bila na vrhovno tožilstvo podana kazenska ovadba zoper kolumnista in odgovornega urednika.

»Bi bilo treba državo zapreti najkasneje sredi oktobra?«

"Izhajajoč iz tako čvrste podpore, ki jo vodji svetovalne skupine izkazujeta stranka SDS in predsednik vlade, smo vse od začetka epidemije optimistično verjeli, da bo vlada strokovni skupini natančno prisluhnila in sledila njenim nasvetom. A videti je, da ni bilo tako. Kdo torej komu ni prisluhnil? Ali Janez Janša ni prisluhnil protežirani vodji svetovalne skupine, infektologinji Bojani Beović? Ali pa je morda ona preslišala zelo jasna opozorila vrhunskih znanstvenikov z drugih področij? Na primer tistih, ki so pripravili zelo dobre projekcije, na podlagi katerih bi bilo treba državo 'zapreti' najkasneje sredi oktobra? Kaj nam to pove o načinih komunikacije med vodjo skupine, skupino kot celoto, ministrstvom in vlado? Ali je vodja morda poskušala zastaviti tudi svojo politično pozicijo ali pa je za njeno ohranitev prilagodila strokovna priporočila? Vprašanja za razmislek. Zato toliko bolj odločno zagovarjam, da zdravniška zbornica ne sme biti odvisna od nobenega političnega vpliva, ne glede na opcijo, ki je trenutno na oblasti."

OSEMDESETA: Vstajenje

Dr. Božo Repe, redni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da so bila osemdeseta leta poleg dogajanja na drugih področjih v Sloveniji tudi izrazita prelomnica v odnosih med katoliško cerkvijo in državo. Vzroki so bili različni: zunanjepolitične razmere, položaj v Jugoslaviji, pa tudi kadrovske spremembe v cerkvenem vrhu v Sloveniji ter z njimi povezana spremenjena politika katoliške cerkve. Med zunanjepolitičnimi razlogi je bila na prvem mestu politika Vatikana, ki se je spremenila z izvolitvijo papeža Janeza Pavla II. "Čeprav je papež pri oblasteh zbujal zaskrbljenost zaradi protikomunizma, je kazal naklonjenost do Jugoslavije in njene politike, ki je bila v odnosu do verskih skupnosti precej blažja kot v večini vzhodnoevropskih držav, podobna pa so bila tudi mnenja obeh držav do nekaterih svetovnih vprašanj (mir, razorožitev, razmere v tretjem svetu)."

Raziskovalci prvič v človeški placenti odkrili mikroplastiko

Raziskovalci rimske bolnišnice Fatebenefratelli ter politehnike italijanske dežele Marke so prvič v človeški posteljici odkrili sledove mikroplastike. Znanstveniki so ugotovili, da so bile placente, ki so jih preiskovali, sestavljene ne samo iz človeških celic, ampak tudi iz neorganskih snovi.

Učilnice v kavarnah

Eden najbolj perečih problemov v času ukrepov za zajezitev širjenja epidemije je šolanje od doma, saj doma mnogi učenci nimajo zagotovljenega primernega prostora ali internetne povezave, ki bi omogočala primerno izobraževanje na daljavo. Zato bodo iri dunajske kavarne od danes pa vse do božiča v popoldanskih urah svoje prostore spremenile v učilnice.

Pred pandemijo so bile najbolj smrtonosne nenalezljive bolezni

Nenalezljive bolezni so bile pred izbruhom pandemije covida-19 lani med sedmimi od skupno deset najpogostejših vzrokov smrti, je včeraj sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Pri tem je zaradi bolezni srca umrlo več ljudi kot kdajkoli prej. V poročilu o globalnem zdravju WHO ugotavlja, da so ljudje lani glede na leto 2000 živeli dlje, a ne nujno boljšega zdravja. Povprečna pričakovana življenjska doba je bila več kot 73 let, kar je okoli šest let več kot leta 2000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

18 astronavtk in astronavtov v programu vrnitve na Luno

Ameriška vesoljska agencija Nasa je v sredo v Cape Canaveralu predstavila devet astronavtov in devet astronavtk, ki bodo sodelovali v programu vrnitve človeka na Luno, imenovanem Artemis. Iz te skupine bodo tako izbrali prvo žensko za pot na Luno.

Rasizem kot satira?

V tedniku Demokracija je bil prejšnji teden objavljen članek, ki je v javnosti sprožil val kritik in ogorčenja, saj spominja na propagando, ki so jo uporabljali diskriminatorni režimi. V zapisu Presežki 5, ki ga je podpisal Aleksander Škorc, namreč avtor belo raso označi za večvredno in poziva k etničnemu čiščenju. Urednik revije Jože Biščak se brani, da je šlo za satiro. Težko je verjeti tej utemeljitvi, saj so se članki s podobno vsebino, četudi je bila kdaj manj nazorna, že pojavljali v Demokraciji.

Izbrani kandidat nima nobenih izkušenj s področja vodenja muzeja

Spoštovani minister prof. dr. Vasko Simoniti, spodaj podpisani izražamo nestrinjanje z imenovanjem dr. Roberta Simoniška na delovno mesto v. d. direktorja Moderne galerije in Muzeja za sodobno umetnost Metelkova.

Sveče za vse nepotrebne smrti 

Ljudska protestna skupščina je danes v sporočilu za javnost zapisala, da je situacija v Sloveniji smrtno resna. Z današnjo akcijo prižiganja sveč želijo nazorno opozoriti na katastrofalne razmere glede okuženih in umrlih za covidom-19 in "kriminalno nesposobnost ter pomanjkanje smiselnih prioritet strahovlade pri obvladovanju epidemije". Protestniki poudarjajo, da je Slovenija trenutno na prvem mestu po smrtnosti na 100.000 prebivalcev na svetu ter dodajajo, da vsak dan zaradi posledic virusa umre za en avtobus prebivalk in prebivalcev Slovenije. 

Minister Simoniti zapustil sejo o izbrisu Zlatka

Odbor Državnega zbora (DZ) za kulturo je na pobudo Levice razpravljal o postopkih ministrstva za kulturo pri dodeljevanju statusov samozaposlenega v kulturi in pravic do plačila socialnih prispevkov. Po besedah članov poslanske skupine niso bili izpeljani po predpisih. Na seji, ki je sledila, pa je odbor obravnaval izbris raperja Zlatka iz razvida samozaposlenih.