Grega Repovž

29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Uvodnik

Nezaupnica? Seveda!

Zakaj je predsednik državnega zbora in dejansko drugi človek SMC Igor Zorčič takoj, ko je bilo mogoče, pograbil možnost, da do glasovanja o nezaupnici o delu predsednika vlade Janeza Janše in imenovanju Karla Erjavca ne pride, ter začel nemudoma sesuvati nezaupnico in napadati njene protagoniste? Zakaj ni, kot bi naredil vsak predsednik državnega zbora, ki se zaveda pomena doma demokracije, naredil vsega, da bi vsem poslancem omogočil glasovanje na daljavo, glede na to, da smo v epidemiji? Zakaj je šel tako daleč, da si je preprosto izmislil, da NIJZ ne odobrava glasovanja na daljavo poslancem, ki bi bili okuženi, čeprav na nacionalnem inštitutu o tem ne vedo nič? Zakaj je šel celo tako daleč, da je govoril, da tega ne omogoča noben parlament, ko pa smo lahko vsi že videli tajno glasovanje naših poslancev v evropskem parlamentu?

Koronski dodatki

Od marca lani naša država veliko troši. Nadpovprečno veliko, če jo primerjamo z drugimi evropskimi državami. V primerjavi z izdatki držav evroobmočja rastejo naši izdatki trikrat hitreje, javnofinančni primanjkljaj in dolg pa se pri nas povečujeta enkrat hitreje kot v državah EU. Kljub temu Slovenija pri obvladovanju posledic koronske krize ni nič kaj uspešnejša od njih. Kljub velikemu trošenju je recimo rast brezposelnosti med mladimi pri nas najhitrejša v EU; V EU je med januarjem 2020 in oktobrom 2020 brezposelnost mladih zrasla za 15 odstotkov, v Sloveniji pa kar za 35. Vsaj v tem segmentu, kdove zakaj, vladni ukrepi niso delovali. Zelo verjetno zato, ker so protikoronski ukrepi osredotočeni predvsem na redno zaposlene.

Lahovnik: Vse je super (?)

Matej Lahovnik je v torek zvečer nastopil v oddaji Odmevi na TV Slovenija in v njej govoril o osmem in devetem protikoronskem svežnju, pred tem pa je ocenil učinkovitost dosedanjih ukrepov. Rekel je, da pri nas ukrepi delujejo, »Slovenija je med tistimi državami EU in evroobmočja, kjer se je nezaposlenost najmanj povečala v tej krizi, BDP pa najmanj padel«.

Usodna nesposobnost

Bilo je 18. oktobra 2020 – prav na ta dan je Janez Janša z besedami »najprej so življenja« napovedal razglasitev drugega vala epidemije covid-19 –, ko je minister za delo Janez Cigler Kralj v enem izmed svojih številnih intervjujev zatrdil: »Domovi za starejše oziroma, bom raje govoril o vseh socialnovarstvenih zavodih, so drugi val zagotovo pričakali precej bolj pripravljeni, a tudi v drugačnih okoliščinah.« Razlogov za paniko ni, je v svoji gostobesedni in sladki maniri zatrdil minister, država se je iz prvega vala naučila, kako obvarovati stanovalce domov za starejše, in to s kar »najpreprostejšimi ukrepi, kot so nošenje mask, umivanje rok, nerokovanje in distanca, lahko širjenje virusa v veliki meri preprečimo, zaustavimo ali vsaj upočasnimo.«

Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije

Institucija, v kateri so novembra, če ne štejemo zdravstva, socialnega varstva in policije, izplačali največ dodatkov zaradi epidemije, je Zavod za gozdove Slovenije. V njem so zaposleni predvsem gozdni delavci, revirni gozdarji, ki večino nalog izvajajo na terenu. Dejansko delajo na svežem zraku, zaradi česar je še toliko presenetljiveje, da so v zavodu 12. novembra 794 zaposlenim v povprečju izplačali 1501 evro dodatka za delo v tveganih razmerah v času epidemije. Gre za povprečje, nekateri zaposleni so dobili veliko višja izplačila. Rekorder, vodja brežiške enote zavoda, je denimo dobil 5348,42 evra dodatka zaradi epidemije, vodja sektorja Centralna enota na sedežu zavoda je prejel 4363,91 evra dodatka, vodja območne enote Maribor pa 3959,70 evra. Skupen znesek izplačila zaposlenim je znašal več kot milijon evrov.

Malo sočutja

Ko sva se z Marcelom Štefančičem jr. slišala pred oddajo Studio City, mi je rekel: »Kaj pa več kot 3000 mrtvih, govorijo pa samo o številkah?« Najprej sploh nisem vedela, kaj misli, in sem prosila: »Nikar me ne vprašajte tega. Ne vem, kaj naj odgovorim.« Potem je pojasnil, da ima v mislih sočutje, človeški odziv. In res je. Neverjetno malo sočutja spodbudi ta epidemija oziroma spremlja to epidemijo. S prijateljem sva se v prvih mesecih še veliko pogovarjala, kako umirajo ljudje v domovih za ostarele, ali imajo na voljo zdravila, ki lajšajo težave, ali je osebje vešče terminalne nege. Potem pa se je ta tema izmuznila iz najinih pogovorov.

Ohranjanje pravne države od spodaj

Pred tednom je javnost izvedela, da so se štiri nevladne organizacije (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Danes je nov dan – Inštitut za druga vprašanja in Amnesty International Slovenije) in nekaj posameznikov povezali v Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki je nastala kot odgovor na »nesorazmerno visoke globe zaradi javnega udejstvovanja, kazenske in odškodninske tožbe z namenom ustrahovanja in omejevanja kritike, pritiske na medije in civilno družbo, grožnje in kaznovanje javnih uslužbencev, ki se odločijo spregovoriti«.

Sodišča so jasna: verižno vračanje beguncev je nezakonito

Rimsko sodišče je v sodbi, izrečeni na podlagi pritožbe 27-letnega Pakistanca, ki ga je policija prisilno vrnila čez slovensko mejo, ugotovilo, da je tako vračanje nezakonito. Sodišče je presodilo, da sodelovanje v verižnem vračanju, saj Slovenija nato migrante izroča naprej hrvaškim oblastem, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino (BiH), pomeni kršitev italijanske zakonodaje, italijanske ustave in tudi vrednot, zapisanih v listini Evropske unije o temeljnih pravicah. V skladu z 10. členom italijanske ustave, ki pravi, da mora biti tujcu, ki so mu v domačem okolju kršene človekove pravice in svoboščine, omogočena pravica do zaprositve za azil, je sodišče odločilo, da se tujcu ponovno omogoči vstop v državo.

»Živi za nič ali umri za nekaj!«

Wilbur Glenn Voliva, ameriški evangelist, vodja sekte Christian Catholic Apostolic Church, ki je oznanjal, da je Zemlja ploščata, je neprestano napovedoval konec sveta. Najprej je rekel, da bo konec sveta leta 1923 – pa ga ni bilo. Potem je rekel, da bo konec leta 1927 – pa ga ni bilo. Pa ga je napovedal za leto 1930 – pa ga ni bilo. Potem je rekel, da bo konec leta 1934 – pa ga ni bilo. Pa je rekel, da bo konec leta 1935 – pa ga ni bilo. Znova in znova je v svoji napovedi zgrešil, toda publike – vernikov, zlatih prinašalcev darov in dolarjev – ni izgubil.

Stari virus se bo počasi poslovil, nadomestile ga bodo nadležnejše različice

Virusi nenehno mutirajo. V vsakem okuženem človeku hkrati obstaja na stotine različnih mutacij virusa. Večina teh naključnih mutacij virusu ne prinese nikakršne koristi. Včasih pa se po naključju zgodi, da je mutacija koristna. Bodisi se virus lažje izogne celicam našega imunskega sistema bodisi je zaradi sprememb na genomu uspešnejši pri prenosu na nove gostitelje. Če neka sprememba virusu prinese pomembno prednost, lahko hitro prevzame primat in se razširi med prebivalstvom. V primeru virusa SARS-CoV-2 se to trenutno dogaja na več koncih sveta hkrati. Vsaj ena od teh novih različic virusa je že dosegla tudi Slovenijo.

Vlado Miheljak

29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Dva leva

Madžarski sev

»Madžarski premier Viktor Orbán je zavrnil kritike glede stanja demokracije na Madžarskem. Zatrdil je, da je demokracija na Madžarskem ravno tako kvalitetna kot v Italiji ali Nemčiji in izpolnjuje vse evropske standarde na tem področju ... Na Madžarskem se po Orbánovih besedah borijo za intelektualno suverenost, saj se krščansko-konservativno dojemanje demokracije razlikuje od liberalnega.«
— Viktor Orbán na Blejskem strateškem forumu o stanju demokracije na Madžarskem (STA, 31. 8. 2020)

Vlada se trudi, Pahor pa tudi

Televizije Slovenija človek res ne razume. Ima najboljšo opremo, največje studie, veliko režiserjev in realizatorjev, znanje in tehniko torej, a kako ji uspe postaviti predsednika republike (spet) pred stekleno steno v kompleksu Brdo? Kako se ji lahko zgodi, da celoten intervju sliko reže čez Pahorjevo ramo črni okvir okna? In še ta stol, na katerega so ga posadili, predsednika. Namenjen je sedenju za mizo, zato je bila Pahorjeva drža hecna. No, nič bolje pa nista bila videti niti novinarja – kakšen kader je to, da Igorju E. Bergantu med intervjujem gleda iz glave pol čebelnjaka?

N'toko

29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Žive meje

Revolucija od zgoraj

Savdska Arabija ni doživela arabske pomladi tako, kot so jo druge države v regiji. Ni bilo dovolj množičnih revolucionarnih gibanj, da bi bila okostenela država od spodaj prisiljena v prenovo. Toda po interpretaciji zahodnih medijev naj bi središče islamskega konservativizma vseeno doživelo nekakšno revolucijo, ki naj ne bi prišla iz ulic, ampak kar iz kraljevih dvorov – njen vodja pa ni bil nihče drug kot ošabni princ Mohamed bin Salman. Ta je namreč zadnja leta potoval po svetu in šarmiral zahodne »opinion makerje« (predvsem pa investitorje) s svojimi naprednjaškimi projekti. »Naša država se spreminja! Gradili bomo mesta prihodnosti, ki bodo nova središča znanosti, umetnosti in kulture!« Zapravil je milijarde dolarjev za megalomanske PR-kampanje, s katerimi je prepričeval Zahod, da je v zatohli teokraciji zapihal svež veter.

Heni Erceg

29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Hrvaška

Moja prijateljica Mira Furlan

Hodiva po Zagrebu, pod krošnjami visokih platan na Zrinjevcu, začelo je naletavati. Nataknem si kapo, ona spretno potegne izpod plašča konec šala in si ga omota okoli glave. Gleda me nasmejanih oči. Primeva se pod roko, srečni, ker sva spet skupaj, se smejiva kot kakšni smrklji, kakor da si nisva na pleča naložili že toliko let, prežetih s tegobami, nevarnimi grožnjami malignega nacionalizma, bolečimi medijskimi napadi, ki mejijo na linč, zaradi česar se je ona odločila za negotovo izseljenstvo, sama pa sem se umaknila v nemara udobnejše notranje pregnanstvo.

Janko Lorenci

29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Kolumna

Sveta polomija

Razmerje med slovensko katoliško cerkvijo (KC) in politiko je nezdravo. Politika ima cerkev za pomembno, z njo koketira in ne potegne jasne črte med njo in državo. Nečista zveza se je začela že z denacionalizacijo, ki je cerkvi v naravi vrnila tudi fevdalno premoženje. Finančno polomijo mariborske škofije je politika obsodila šele za Vatikanom in tudi pedofilske afere bi brez Vatikana pometla pod preprogo.

Kam so šli vsi Štajerci?

Elitna stanovanja, modri inšpektor, jazz club, umori in posnetki Maribora iz zraka zaznamujejo novo slovensko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka, ki je posneta po domači knjižni uspešnici in jo v povprečju na teden spremlja okoli 330 tisoč gledalcev. S tem je najbolj gledana nedeljska večerna televizijska vsebina in prekaša tudi gledanost lanske uspešnice Jezero, ki je bila prav tako posneta po velikem domačem prodajnem knjižnem hitu kriminalnega žanra. Nova nadaljevanka je torej umeščena v Maribor, a če ne bi Vrenko vsake toliko omenil parka Trije ribniki in njegov pomočnik ideje, da se bosta s punco preselila v Avstrijo, ali pa, če ne bi vsake toliko videli Glavnega trga ali katere druge ulice v središču Maribora, tega sploh ne bi vedeli. Iz govora igralcev namreč ni mogoče razbrati, kam je zgodba umeščena, saj skoraj vsi govorijo knjižni pogovorni jezik.

Učinek liberalizacije

Minevajo štirje meseci, odkar je vlada napovedala dokončno liberalizacijo trga naftnih derivatov, kar je pomenilo konec državnega nadzora nad cenami teh na vseh bencinskih servisih po državi. Vse od pomladi do konca septembra je cena za oboje, bencin in dizelsko gorivo, vztrajala pri evru za liter. Natančneje, s prilagajanjem trošarin je ceno pri enem evru vzdrževala vlada. Od septembra se trošarine niso spreminjale.

Iskanje izgubljenega časa

Če ste se januarja kdaj znašli na Tivolski cesti v Ljubljani, ko je zaslon digitalne ure, pritrjen na rob strehe nekdanje bencinske črpalke, danes Fotopubovega projektnega prostora, kazal šest ničel (00:00:00), potem tam najverjetneje ne bi smeli biti. Na digitalni uri, umetniški instalaciji avtorja s psevdonimom name:, so ničle vidne samo med policijsko uro, ko gibanje na prostem ni dovoljeno, razen če spadate med nujne primere ali izjeme. Ob šestih zjutraj se ura ponovno aktivira in začne odštevati ure, minute in sekunde do devete zvečer, takrat preide v ničle in krog ponovi zjutraj – tako je vsak dan že od 31. decembra lani in bo ostalo, dokler policijska ura ne bo odpravljena.

Modri ptič, ki je široko razprostrl krila

»V mojem razumevanju je gledališče vedno izrazito družbeno in izrazito angažirano. To je tako rekoč njegovo bistvo,« je prepričan gledališki režiser Tomi Janežič, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, najvišje nagrade, ki jo naša država podeljuje za dosežke v umetnosti. Ne le sedaj, v tem kritičnem družbenem trenutku, ampak vedno potrebujemo angažirano gledališče. Gledališče je zmeraj politično angažirano, čeprav ne nujno vedno tudi eksplicitno dnevnopolitično. In ker je v zadnjih desetih mesecih prav politika tista, ki je pri nas gledališčnikom povsem onemogočila delo, ne bi bilo prav, da bi jim tudi na tem mestu ponovno odžrla prostor in pozornost. V usodnem letu 2020 so gledališča lahko svoja vrata odprla le v juniju in septembru, vendar zaradi epidemioloških razmer pod izjemno strogimi merili delovanja, zaradi česar so predstave, v katere so vložili veliko truda, igrali pred skoraj praznimi dvoranami. Od oktobra do danes, torej v glavni gledališki sezoni, so gledališča spet že mesece zaprta. Pa vendar, kaj za gledališče kot institucijo in za gledališko umetnost kot tako pomeni večmesečna popolna cezura, ta strašni premolk? »Verjamem, no, ali pa upam, da bo tako, kot je bilo skozi zgodovino: gledališče se bo vrnilo sveže in začelo pisati novo poglavje,« je optimističen.

Nostalgija po prihodnosti

»Zakaj bi čakal na nebesa, če si jih lahko naredim sam,« se je pred leti - v pomladi svojih srednješolskih let – vprašal Marko Lorger, enaindvajsetletni pevec in producent, ki ustvarja pod imenom Nomark. Ustanovil je platformo Aseben (ime je vzvratni zapis besede Nebesa), ki je nekje na presečišču med spletno založbo, glasbenim kolektivom in igričarsko skupnostjo: Nebesa so kraj, kjer v harmoniji živijo spletni memi, igričarstvo in pop glasba jutrišnjega dne.