• Darja Kocbek

    4. 9. 2019  |  Svet

    Ko tudi srednjemu sloju grozi bankrot

    Argentina je zaradi hude devalvacije pesa in posledično vse globlje finančne krize v državi uvedla več izrednih ukrepov. V centralni banki so pojasnili, da so izredni ukrepi nujni za ohranitev stabilnosti pesa, vlada pa je sporočila, da so se na ta način odzvali tudi, da bi zagotovili normalno delovanje gospodarstva ter zaščitili raven zaposlenosti in potrošnike. Da bi ustavila stopnjevanje krize, se je Argentina s prošnjo za odlog poplačila državnega dolga obrnila tudi na Mednarodni denarni sklad (IMF).

  • Uredništvo

    4. 9. 2019  |  Politika

    197 evrov manj za mame samohranilke na minimalni plači

    "Novo šolsko leto vlada začenja z ukrepi, ki bodo močno poslabšali življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z majhnimi dohodki, v katerih je zaposlena samo ena odrasla oseba," opozarjajo v Inštitutu 8. marec in izpostavljajo, da vlada ukinja dodatek za delovno aktivnost, ki dviguje mejo za upravičenost do socialne pomoči in s tem družinam z nizkimi dohodki nudi pomoč. "Socialno pomoč bo izgubilo ali pa se bo znižala več kot 4.600 družinam, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno."

  • Danes je nov dan

    4. 9. 2019  |  Družba

    Bedene na Bahame, novinarji pa na počitnice

    Aljaž Bedene, ta hip najvišje uvrščeni Slovenec na ATP lestvici (tisti, ki si je želel v Davisovem pokalu igrati za Združeno Kraljestvo), je naznanil, da se seli na Bahame.

  • IK, STA

    4. 9. 2019  |  Družba

    Križanke z novo streho šele prihodnje leto

    Poletni avditorij Križank bo novo streho, potem ko je prejšnjo aprila 2016 uničila snežna ujma, predvidoma dobil šele prihodnje leto, torej šele štiri leta kasneje. Po zapletih s sosednjo srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, za katero je pristojno ministrstvo ugotovilo, da statično ni primerna, da bi streho ponovno vpeli nanjo, so končno našli novo rešitev - samostojno konstrukcijo.

  • Vasja Jager

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

    Vaša pozornost na spletu – najdragocenejše blago na svetu

    Ko berete tale članek, ste izpostavljeni nepregledni množici dražljajev. Morda od kod prihajajo zvoki oglasov, ki se ravnokar predvajajo na radiu ali televiziji. Mogoče vam mobilnik sporoča, da ste prejeli novo sporočilo ali elektronsko pošto ali pa da želi prijatelj klepetati z vami. Nemara ste že po teh nekaj vrsticah postali nemirni in začenjate čutiti, da bi raje brskali po družabnih omrežjih. Ali pa gledali posnetke na YouTubu. Ali pa igrali računalniške igre. Skratka, na voljo imate nešteto manj zahtevnih in bolj zabavnih možnosti od prebiranja tega besedila. Če pa se boste vendarle prebili do konca, bo to prijetno presenečenje. Kajti vaša pozornost še zdaleč ni samoumevna in še zdaleč ni zastonj. Pravzaprav je vredna na tisoče, nemara celo na milijone evrov.

  • Damjana Kolar

    4. 9. 2019  |  Kultura

    Radikalna telesa

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo med 11. in 15. septembrom potekal Spider- Festival radikalnih teles, ki že osmo leto zapored prinaša plesne in druge umetniške manifestacije ter inovativne, tudi radikalne poglede na lokalno in globalno kulturnopolitično ozračje. V štirih festivalskih dneh bodo ponovno oživili danes nekonvencionalna plesno-gledališka prizorišča (Plečnikovo letno gledališče za Tivolskim gradom) in tam na prav tako nekonvencionalen način naslavljali povsem univerzalno temo: območje soobstoja. Osrednja tema letošnje izdaje je aktualno družbeno vprašanje, ki se v teoriji zdi povsem preprosto, v praksi pa se pokaže za gordijski vozel, in sicer: kako soobstajati onkraj utesnjenosti določeno koreografijo, strukturo zidov nadzora in diskriminacije?

  • IK, STA

    3. 9. 2019  |  Politika

    Hildi Tovšak zaradi zlorabe položaja denarna kazen

    Celjsko okrožno sodišče je danes po predobravnavnem naroku nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak zaradi zlorabe položaja izreklo denarno kazen v višini 8550 evrov, ki jo mora plačati v treh mesecih. Prav tako mora plačati tudi sodne stroške. Takšno kazen je za Hildo Tovšak na podlagi sporazuma predlagala tožilka Renata Vodnjov.

  • Uredništvo

    3. 9. 2019  |  Politika

    Bernard Brščič: Lucija Šikovec Ušaj je skušala izvesti uboj moje osebnosti in stranke

    Prvak Domovinske lige (DOM) Bernard Brščič se je v javnem pismu odzval na očitke podpredsednice in odvetnice Lucije Šikovec Ušaj. Med drugim ji očita, da je "s pomočjo novinarja Igorja Kršinarja skušala izvesti uboj moje osebnosti in stranke DOM". Lucija Šikovec Ušaj je namreč svojemu kolegu pred kratkim očitala, da se valja po državnih službah in pri 46. letih še vedno živi pri mami, kar je bilo nadaljevanje spora, ki se je pričel s tem, da je odvetnica razkrila, da naj bi bila stranka DOM zgolj satelit SDS oziroma Janeza Janše. Obenem pa je namignila, da naj bi bila z mlado konservativko Normo Korošec, še eno vidno članico DOM, v romantičnem odnosu. 

  • Darja Kocbek

    3. 9. 2019  |  Svet

    Kdo v resnici uničuje pragozd

    V večini poročil o požarih v amazonskem pragozdu je mogoče brati o krivcih. Med njimi naj bi bili rančarji in drvarji, pa desničarska oblast brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ker ne sprejme zakonodaje za zaščito amazonskega pragozda.

  • IK, STA

    3. 9. 2019  |  Politika

    Letalo srbskega zunanjega ministra nad Ljubljano zadela strela

    Letalo, na katerem je bil srbski zunanji minister Ivica Dačić, je včeraj pozno zvečer nad Ljubljano tik pred pristankom zadela strela. Pilot je kljub temu varno pristal na brniškem letališču, danes poročajo srbski mediji.

  • Danes je nov dan

    3. 9. 2019  |  Družba

    Jedrska energija

    Ruska agencija za jedrsko energijo Rosatom v svet izvaža številne nuklearne elektrarne. Te najdemo v Indiji, Iranu in na Kitajskem, med drugim nastajajo v Turčiji, Bangladešu in na Madžarskem, še precej pa jih načrtujejo v mnogih afriških državah. Nedavno so na pot v Sibirijo poslali celo svojo prvo plavajočo jedrsko elektrarno

  • Damjana Kolar

    3. 9. 2019  |  Kultura

    Izzivanje naših predstav o ženskosti in feminizmu

    V Projektnem prostoru Aksioma Ljubljana bodo 4. septembra ob 19.00 odprli razstavo Lee Culetto z naslovom deflowered by Lea, ki je nastala v okviru iniciative za podporo mladih umetnikov U30+ in koprodukciji z Galerijo Miklova hiša Ribnica. Mlada umetnica se v svojem delu osredotoča na žensko telo in odgovarja na način na katerega ga "moški pogled" oblikuje skozi modo, oglaševanje in medije. Z vezenjem, asemblažem in drugimi tehnikami ustvarja objekte in instalacije, ki skozi prizmo mode, pogleda in telesa izzivajo naše predstave o ženskosti in feminizmu.

  • Darja Kocbek

    2. 9. 2019  |  Svet

    Superjunaki so bili ustvarjeni v času vzpona fašizma

    S Supermanom se je leta 1938 začela zlata doba stripov. Njegova avtorja Jerry Siegel in Joe Shuster sta z njim oblikovala nov arhetip oziroma točneje stereotip, v eseju, ki ga je objavil v Guardianu, ker ga založniška družba Marvel Comics ni hotela objaviti, piše Art Spiegelman, stripovski risar in urednik. Otročja naivnost Supermana je bila, kot kaže, eden od razlogov, da so mladi sprejeli nove, otrokom prijazne zgodbe s fantazijami, ki so bile še bolj nelogične od večine del šund literature. Martin Goodman, ustanovitelj založbe Marvel Comics in izdajatelj nekaterih del šokantne šund literature, je bil eden prvih, ki so zajahali val superjunakov.

  • Uredništvo

    30. 8. 2019  |  Družba

    Velik dežnik za majhne skrivnosti

    8 likov Diareje, avtorsko delo nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Lavriča:

  • Izak Košir

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ograja na polovici hiše

    Marsikdo, ki postavitev rezilne žice in panelnih ograj na slovensko-hrvaški meji spremlja prek medijev in ne živi na obmejnem območju, se s tem ne ukvarja in samovoljo oblasti pač sprejema ali celo podpira. In ko ti državljani o tem govorijo kot o nečem, kar se dogaja na desetine kilometrov stran, navadno zamahnejo z roko, da to ni nič posebnega in da so takšni ukrepi potrebni za varnost Slovenije, saj naj bi nas ograja varovala pred vdorom beguncev in migrantov.

  • Izak Košir

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ženske za štedilnike?

    Več kot polovica ljudi v Sloveniji, točneje kar 55 odstotkov, meni, da je najpomembnejša vloga ženske skrb za dom in družino.

  • Damjana Kolar

    2. 9. 2019  |  Kultura

    Kako ustvarjanje ločiti od lastnega življenja

    V Kinodvoru bo 4. septembra ob 20.30 premiera najnovejšega filma španskega mojstra Pedra Almodóvarja Bolečina in slava, duhovite in ganljive avtobiografske ode filmski ustvarjalnosti. V glavni vlogi blesti Antonio Banderas, ki je na letošnjem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljšega igralca. Film bo pospremila tudi razstava plakatov in fotografij Almodovar: podoba in barva iz zbirke Slovenske kinoteke.

  • Uredništvo

    31. 8. 2019  |  Politika

    Šarec blokiral Janšo 

    Predsednik skrajno desne SDS Janez Janša je svoje sledilce na Twitterju (med katerimi so številni lažni profili, da je videti kot da jih ima več) obvestil, da ga je predsednik vlade Marjan Šarec blokiral. "Ko PV s 13% podporo volivcev, ustoličen od #globokadržava dokončno izgubi živce," je zapisal Janša in dodal posnetek slike, ki dokazuje Šarčevo potezo. Zanimivo, da se Janši to dejanje zdi tako nenavadno, saj je blokiranje uporabnikov na Twitterju prav njegova nadvse priljubljena praksa. Večni predsednik SDS ima denimo na Twitterju blokirane skoraj vse medije, novinarje in tudi druge "običajne" uporabnike, ki se morda v čem kdaj z njim niso strinjali. In to predsednik stranke, ki se tako odločno zavzema za "svobodo govora", da glede tega financira celo kampanje s plakati. Enega od teh ima objavljenega prav na svojem profilu na Twitterju.

  • Danes je nov dan

    30. 8. 2019  |  Družba

    Severna obzorja

    Prejšnji teden so zaznamovali protesti proti Bolsonarovi vladi, naslavljajoč širok spekter vprašanj: od krčenja amazonskih deževnih gozdov in domorodnih skupnostih, rezanja proračuna za izobraževanje do kulture mizoginije in mačizma, ki vlada v državi. Vse to se dogaja z namenom ohranjanja Brazilije kot globalno pomembnega izvoznika primarnih surovin, saj neenaki pogoji v svetovni trgovini narekujejo, da morajo manj “razvite” države (globalnega Juga) črpati iz narave in izkoriščati poceni delovno silo, da bi lahko pridobile “napredne” dobrine iz bogatih držav (globalnega Severa), kjer je cena dela dražja, narava pa se ščiti. 

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Resna napaka vlade

    V zadnjem mesecu je v javnosti potekala debata, ali bo državni proračun sprejet – ima vlada zagotovljeno podporo ali ne, se bo zapletlo na relaciji med koalicijo in Levico. Vendar so to napačna vprašanja. Dejstvo je, da je proračun, kot ga je pripravila vlada Marjana Šarca – seveda dokument še ni dokončen –, v tem trenutku slab dokument, ki v spremenjenih mednarodnih okoliščinah že kratkoročno ogroža stabilnost države. Šarčeva vlada je oholo zavračala pozive, naj bistveno poveča investicije v gradnjo socialnih stanovanj, razen drugega tira (ki pomaga zgolj Luki Koper) ni predvidela nobene velike naložbe, ki bi imela multiplikativni učinek, ni pripravila bančnega zaledja za podjetja, ki jih bo prizadelo ohlajanje nemškega gospodarstva. Vse te stvari bi morale biti del proračuna, vendar niso. V enem letu ni bil narejen noben resen korak na vseh naštetih ključnih področjih, niti en korak ni bil storjen, da bi se začeli družba in ekonomija prilagajati porajajočim se novim okoljskim standardom, ki dejansko pomenijo industrijsko revolucijo. Proračun, kot je predviden, bi bil ustrezen za leto 2019. Za leto 2020, ki bo leto ohlajanja, pa je neprimeren.

  • Izak Košir

    30. 8. 2019  |  Politika

    Radio Mladina: Se bo Slovenija tokrat znala odzvati na prihajajočo krizo?

    Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno? O tem je spregovoril novinar Mladine Borut Mekina. Prisluhnite pogovoru! Več pa v naslovnem članku in novi Mladini! >> #Mladina35 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/673177805&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno?

    Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Nemčija je seveda najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica, ki od nas odkupi kar petino vseh izvoznih artiklov, daleč največ od vseh držav. A ta slovenski izvoz v Nemčijo ni enak recimo slovenskemu izvozu Krke v Rusijo. Je izvoz posebne vrste, kot pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan: »Ključen problem je, da je večina teh izdelkov sestavnih delov, ki so narejeni po naročilu za nemško avtomobilsko ali elektroindustrijo. Končnih izdelkov, kot so recimo avtomobili iz Revoza ali električni aparati iz Gorenja, je malo. In ker teh sestavnih delov, denimo iz Kolektorja, Hidrie, Saturnusa, ni mogoče preusmeriti drugam, saj so narejeni za vgradnjo v nemške končne izdelke, smo od Nemčije precej odvisni. Če nemška avtomobilska industrija peša, to pomeni upad naročil za naša podjetja, ki tega izpada specifičnih sestavnih delov ne morejo nadomestiti z izvozom drugam,« razlaga.

  • Jure Trampuš

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Slovenija naj bi imela po novem 11 pokrajin. Kaj je narobe s tem predlogom?

    Takoj ko se je novica o predlogu za ustanovitev 11 pokrajin, ki so ga v imenu državnega sveta in še nekaterih organizacij in združenj pripravili pod patronatom profesorja z mariborske pravne fakultete dr. Boštjana Brezovnika, razširila po medijih in družabnih omrežjih, se je Slovenija začela tresti od ogorčenja. »Ne bomo dopustili razkosanja Štajerske,« so pisali v Večeru. »Celje nima prave identitete,« so trdili drugi. »Ptuj ima samo kurente, ne more pa biti sedež pokrajine«, »Velenje ne sme spadati pod Mozirje, naj bo raje s Koroško«. Tega je bilo res veliko. »Ljubljana si ne dovoli vzeti zalednih občin, želijo ji porezati korenine«, »Dolenjska je prevelika«, »Ljubljana je že zdaj privilegirana, ponujena decentralizacija Slovenije pa jo znova preferira«. Poslanec Levice in Mariborčan Franc Trček, ki ni ravno podpornik cerkve, je zatrdil, da je predlog strokovne komisije neumnost in da bi se morali zgledovati pri katoliški cerkvi in njenih škofijah.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ilija Trojanow, pisatelj: Moramo se zavedati, da tudi sami omogočamo izkoriščanje v svetu

    lija Trojanow (1965) je eden izmed tistih evropskih intelektualcev, ki si globljega uvida v zakonitosti sveta niso pridobili (le) z branjem leposlovnih in strokovnih knjig, temveč so te zakonitosti doživeli in izkusili v lastnem življenju. Ko je bil še otrok, se je z družino iz bolgarske prestolnice, kjer se je rodil, preselil v Nemčijo, kmalu zatem so odšli v Kenijo. Do leta 1984 – z nekajletno prekinitvijo – je živel v Nairobiju, nato se je vrnil v Evropo in med letoma 1985 in 1989 v Münchnu študiral etnologijo in pravo. Leta 1999 se je za šest let preselil v Mumbaj, kasneje v Cape Town, nato pa se je znova vrnil v Nemčijo. Danes živi na Dunaju. In še vedno veliko potuje.

  • Kako je Fox News ustvaril ljudstvo, ki je izvolilo Trumpa

    Sredi poletja 2008 je Putnam County News & Recorder, zaspani, neznatni, nikoli dramatični, povsem lokalni časopis, ki je izhajal v Philipstownu, mali ameriški vukojebini v zvezni državi New York, objavil presenetljivo, tako rekoč šokantno novico, pravo globalno senzacijo: Putnam County News & Recorder, parkiran v nekdanji brivnici, je dobil novega lastnika – kupil ga je Roger Ailes, nekoč medijski svetovalec treh ameriških predsednikov (Richarda Nixona, Ronalda Reagana in Georgea H. W. Busha), takrat kreator in šef razvpitega televizijskega kanala Fox News.

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Neresnost politike in stroke

    V zadnjih petih letih je tožilstvo zaradi sovražnega govora vložilo manj kot dve obtožnici na leto, obsojena pa je manj kot ena oseba na leto. Takšno stanje je posledica že skorajda večne (strokovne) razprave o tem, ali slovenska zakonodaja omogoča ali onemogoča pregon sovražnega govora. Nekaj mora biti hudo narobe, če se niti stroka ne more zediniti, kako razlagati posamezen člen kazenskega zakonika. Na to je v zadnji številki Delove Sobotne priloge opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik ter pro bono pravni zastopnik izbrisanih in prosilcev za azil Matevž Krivic. Svoj zapis je naslovil z besedami »Zakaj je 297. člen kazenskega zakonika treba čim prej spremeniti«.

  • Monitor

    30. 8. 2019  |  Svet

    Imate iPhone? Veste, da ste bili izpostavljeni hekerjem?

    Strokovnjaki Googlovega projekta Zero so spregovorili o varnostnih luknjah, ki so »nekaj let« omogočale okužbo iPhonov zgolj s tem, da je uporabnik obiskal namenoma postavljeno spletno stran. O najdbah so že 1. februarja obvestili Apple, ki je nato šest dni kasneje ponudil operacijski sistem iOS 12.1.4 z vključenimi popravki.

  • N'toko

    N'toko

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Je neoliberalizma konec?

    Po nekaj letih rednega pisanja kolumn me najbolj ob živce spravlja misel, da se moji argumenti ves čas ponavljajo. Saj ne, da bi želel ves čas pisati iste stvari, ampak me v ustaljene tirnice silijo odmevni dogodki in njihova obravnava v medijih. Zdi se, da se ves čas propagirajo iste politične rešitve, na katere se je treba neprestano odzivati. Tudi najbolj slaboumne ideje, za katere se mi zdi, da sem jih (skupaj z množico pametnejših komentatorjev) demantiral že tisočkrat, se vedno znova pojavljajo na naslovnicah in jih je torej treba znova in znova napadati. Včasih se vprašam: »A je to resnična narava tega dela? Da do groba ponavljaš ene in iste argumente, ne da bi se kadarkoli kaj zares spremenilo?«

  • Danes je nov dan

    30. 8. 2019  |  Družba

    Ekofašizem

    Vse bolj jasno je, da se strelski napadi desnih ekstremistov začnejo v različnih spletnih skupnostih. Manj znano pa je, da sta se tako strelec iz Christchurcha kot tudi napadalec iz El Pasa identificirala z “ekofašizmom".