Marjan Horvat

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Portret

    Mirt Komel, filozof in pisatelj

    Njegov romaneskni prvenec Pianistov dotik, izšel je predlani pri založbi Goga, je poglobljen premislek o čutilu, ki ni prav pogosto tema literarnih del: dotiku. Gabrijel Goldmann, protagonist zgodbe, je v grobih obrisih zasnovan na podlagi življenjepisa kanadskega pianista Glenna Goulda, še zlasti pa ene samcate hibe – tega, da se pianist brez rokavic ni zmogel dotakniti ničesar drugega kot klavirskih tipk. Avtor bralca na način vzgojnega romana popelje skozi pianistovo življenje, od prvega stika s črno-belimi tipkami do spoznanja o osebni odrešitvi v skladateljskem ustvarjanju , da bi ob posebni obliki dotika, torej glasbenikovem dotiku glasbila, premišljeval o naravi tega čutila in prikazal njegovo negotovo usodo v današnjem svetu.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Družba

    Christoph Steidl Porenta

    Christoph Steidl Porenta je Bavarec, ki se je na začetku devetdesetih let zaradi svoje srčne izbranke preselil v Slovenijo. Po poklicu je zlatar, srebro-kovač in restavrator, zadnje mesece pa je v Narodni galeriji pripravljal razstavo ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda na Slovenskem. Na do zdaj največji evropski razstavi o malteškem redu je pod naslovom Ave Crux Alba – imenom himne suverenega malteškega reda in njegovega razpoznavnega belega osemkrakega križa – uspel s sodelavci na enem mestu (i)izbrati najbolj prepoznavne relikvije malteškega reda od 13. stoletja do danes.

  • Marjan Horvat

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Kultura

    Zgodovina umetnika, zajeta v podobo

    Tone Stojko je svojevrstni slovenski fotografski ustvarjalec, saj se je kot fotograf v svoji pol stoletja dolgi karieri preizkusil in izpopolnil v različnih fotografskih žanrih. Najprej kot fotoreporter in nato v 25 letih dela v uredništvu Mladine kot urednik fotografije je zaznamoval časopisno fotografijo z vodilom, da mora fotografija presegati zgolj »upodabljanje« novinarskih člankov. Tako je ravnal tudi kot fotograf. Njegovi sta denimo ikonična fotografija aretacije Janeza Janše iz leta 1989 in kopica drugih podob iz časa osamosvajanja Slovenije, ki so se prepletle z našimi spomini na tisto obdobje. Poleg reportažne/dokumentarne fotografije, kasneje tudi gledališke, pa je vseskozi snoval opus umetniških fotografij. V njem posebno mesto zavzema portretna fotografija.

  • Marjan Horvat

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Ekonomija

    UTD med poslanci

    V Sloveniji že od leta 1990, ko je sociolog dr. Veljko Rus v študiji Socialna država in država blaginje kot prvi temeljito predstavil koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) in predlagal njegovo uvedbo, poteka dokaj živahna in tehtna razprava o prednostih in slabostih UTD, neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplačuje vsakemu prebivalcu. Z njo bi po mnenju zagovornikov lahko nadomestili sedanji sistem socialne države ter zagotovili posamezniku večjo ekonomsko in siceršnjo neodvisnost. Nasprotniki pa trdijo, da si UTD ne moremo privoščiti, kar je leta 2010 v študiji Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako s podrobnimi izračuni uvedbe demantirala sociologinja dr. Valerija Korošec.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura

    Epski obračun s preteklostjo

    Boris A. Novak je profesor književnosti na Filozofski fakulteti ter avtor impresivnega pesniškega in prevajalskega opusa. V širši javnosti je znan tudi po zavzemanju za pravice »izbrisanih« in beguncev z Bližnjega vzhoda. V zadnjih nekaj letih pa se je v zgodovino zapisal tudi kot naš prvi pesnik po Prešernu, ki se je lotil pesnjenja epa, te izjemno obsežne, a hkrati skorajda izumrle pesniške zvrsti. Prešeren je kot ep spisal Uvod h Krstu pri Savici, Novakova epska stvaritev pa je še obsežnejša, že prav monumentalna, saj ep z naslovom Vrata nepovrata obsega več kot 40 tisoč verzov, ki so objavljeni na skupno kar 2301 straneh v treh debelih knjigah. Po prvi, Zemljevidi domotožja (2014), in drugi, Čas očetov (2015), je te dni izšla še zadnja, Bivališča duš.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Mitja Vrhovnik Smrekar, skladatelj

    Uglasbeni Shakespearovi soneti, ki jih je lani v okviru tematskega festivala Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu pripravil s svojo matično skupino Bossa de Novo ter igralcema Borisom Cavazzo in Urško Taufer, razkrivajo njegov pristop v skladateljskem delu. S Primožem Vitezom, prijateljem in pevcem Bossa de Nove, sta izbrala nekaj sonetov iz obeh delov zbirke sonetov angleškega barda; torej iz prvega, namenjenega moškemu, in drugega, namenjenega temni gospe. Najbolj znanega med njimi, Sonet 130, ki v prevodu Janeza Menarta nosi naslov Ne, ona nima žametnih oči, pa sta pripravila v kar petih izvedbah – v angleškem izvirniku, portugalščini, italijanščini in dvakrat v slovenščini. Z različnimi uglasbitvami istega soneta sta hotela poudariti, da gre v Shakespearovih sonetih za variacijo ene in iste teme, ljubezenskega »razmerja med dvema človekoma«, saj to »žene človeštvo naprej na mikroravni in na splošno«.

  • Marjan Horvat

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Politika

    Slovenci v Italiji brez poslanca?

    lovenci v Italiji so imeli doslej v italijanskem parlamentu svoje predstavnike, a vsi so bili izvoljeni na listah italijanskih političnih strank. Želijo pa si »olajšanega zastopstva« Slovencev v obeh predstavniških organih, skladno z določbami zaščitnega zakona iz leta 2011, saj bi lahko le tak predstavnik dosledno zagovarjal pravice Slovencev.

  • Marjan Horvat

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Bogati so za UTD!?

    Iz razprav o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) – neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplača vsakemu prebivalcu – je vidno, da zagovorniki v Evropi vidijo v tej socialni inovaciji mehanizem za nadomestitev okorelega sistema socialne države, ki brezposelne sili v ponižujoče prosjačenje za pomoč ob izgubi dela. Tako rešitev dopolnjujejo s filozofskimi, sociološkimi, socialnimi in humanističnimi utemeljitvami, saj naj bi UTD, s katerim bi imeli ljudje zagotovljena osnovna sredstva za preživetje, blagodejno vplival na počutje državljanov, okrepil njihovo samozavest in državljansko zavest, ne nazadnje pa dal ljudem čas za ukvarjanje s stvarmi, ki niso le del ekonomske paradigme.

  • Marjan Horvat

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Svet

    Angela Merkel ima dovolj

    Ameriški predsednik Donald Trump je turnejo po Bližnjem vzhodu in Evropi na profilu Twitter strnil v zanj značilnem slogu: »Potovanje je bilo velik uspeh za ZDA. Veliko dela, toda s pomembnimi posledicami.« Tako je označil potovanje, na katerem je sklenil za 110 milijard težak orožarski posel v Savdski Arabiji, vehementno poučeval članice Nata, da je namenjanje dveh odstotkov proračuna za vojsko »goli minimum«, in žugal Nemčiji, da je zaradi presežkov v zunanjetrgovinski bilanci, zlasti pri prodaji avtomobilov v ZDA, »slaba, zelo slaba«.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Dr. Tvrtko Jakovina, hrvaški zgodovinar

    Zgodovinski revizionizem, prikrit ali manj prikrit, z namenom rehabilitacije izdajalcev, zlasti pa njihovih voditeljev, ki so med 2. svetovno vojno – domnevno zaradi strahu pred nevarnostjo uvedbe (stalinistične) komunistične ureditve ali le zaradi sebične želje po ohranitvi položaja cerkve in vladajočega razreda ter njune ideologije v družbi – sodelovali z nacisti ali fašisti, je že nekaj let v marsikateri (vzhodno)evropski državi orodje za notranjepolitično obračunavanje. To velja zlasti za države, nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ki zaradi različnih zgodovinskih in političnih okoliščin niso zares ovrednotile svoje polpretekle zgodovine. Del politike, zlasti politiki z desnega političnega pola, to izkorišča za poglabljanje razdora v narodu, ne oziraje se na stvarne gmotne težave, ki tarejo te družbe in njihove pripadnike.

  • Marjan Horvat

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Opomin Italijanom in še komu

    Knjiga Varuhi žlice z obilo slikami in krajšimi besedili ponuja pričevanja 23 Slovencev in Slovenk, ki so med 2. svetovno vojno izkusili kalvarijo italijanskih koncentracijskih taborišč. Njene avtorice so fotografinja Manca Juvan, novinarka Saša Petejan in zgodovinarka Urška Strle, ki so se pravzaprav lotile širšega projekta ZRC SAZU o italijanskih koncentracijskih taboriščih. Ta na spletni platformi Varuhi žlice poleg knjige v angleščini vključuje še zapise o razstavi ter televizijski in radijski dokumentarec.

  • Marjan Horvat

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Svet

    Podoba naci korčulske družine

    Korčulska podružnica Hrvaške stranke prava (HSP), ki je v devetdesetih letih – tudi z ustanovitvijo svojih vojaških enot med domovinsko vojno – poosebljala hrvaški politični ekstremizem, izražen v poveličevanju ustaštva in poskusih rehabilitacije kvizlinške tvorbe NDH, se je v kampanji za lokalne volitve prejšnjo nedeljo (sprva) predstavljala s plakatom, na katerem je pod podobo šestčlanske družine obljubljala »pošteno, dosledno in samostojno« politiko.

  • Marjan Horvat

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Politika

    Potvorba

    Pačenje zgodovinske resnice, manipuliranje z zgodovinskimi dejstvi in umeščanje teh v napačne ideološke matrice, zloraba nesrečne zgodovine slovenskega naroda za podpihovanje nadaljnjega razdora v njem zaradi sebičnih ciljev so že desetletja, radikalno pa od spremembe ureditve na začetku devetdesetih let orodje, ki ga uporabljajo nekateri politiki in javni delavci z desnega političnega pola za politično obračunavanje in diskvalifikacijo političnih nasprotnikov (prej so to metodo uporabljali tudi tisti predstavniki partijske oblasti, ki so za poboje vedeli, a so o njih molčali).

  • Marjan Horvat

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Družba

    Potvarjanje medvojnih dogajanj v revirjih

    V zadnjih dveh tednih smo lahko v nekaterih medijih z desnega političnega pola prebrali tezo, da naj bi v Trbovljah – tam je bila 26. aprila osrednja državna proslava dneva boja proti okupatorju – leta 1941 na prvomajskem praznovanju »skupaj ’žurali’ nacisti in komunisti«. Avtor članka na portalu Nova24 piše, da v prvih dveh mesecih po nemški okupaciji Slovenije (6. aprila 1941) »slovenski komunisti niso na noben način nasprotovali nacističnemu okupacijskemu režimu, temveč so ga marsikdaj celo podpirali«. Vse to naj bi se spremenilo šele z napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941. Podobno »tezo« je v Demokraciji zapisal tudi Miran Černec, in sicer da so komunisti »vkorakanje Nemcev v duhu pakta Hitler-Stalin videli kot prihod zaveznikov in kot priložnost, da se enkrat za vselej znebijo osovraženih domačih ’farjev’, podjetnikov in kmečkih veleposestnikov«. Avtorja svoje zapise še podkrepita s trditvijo, da so komunisti navdušeno pozdravljali nemško okupacijo tudi zato, ker je z njo 1. maj postal uradno praznik dela. Rudarji iz »rdečih« revirjev, zlasti v Trbovljah, naj bi zato navdušeno vzklikali Hitlerjevemu zastopniku, ko jih je obiskal na zborovanju. »Po vojni se je proslavljanje praznika dela v Sloveniji seveda ohranilo, vključno s postavljanjem mlajev, simbole enega totalitarizma so le zamenjali simboli drugega,« zapiše Černec.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura

    Premislek o skupnem

    Razstava z dolgim naslovom Dediščina 1989: Študijski primer; druga razstava Jugoslovanski dokument je zadnja od štirih razstav, ki so jih v sklopu sicer širšega mednarodnega projekta Osemdeseta pripravili v ljubljanski Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Predlani je bila tam na ogled razstava NSK od Kapitala do kapitala, lani Novi prostori, nove podobe, v začetku aprila so odprli razstavo Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, ki osemdeseta obdela skozi prizmo takratnih kulturnih dogodkov in prizorišč ter bo odprta do 11. junija, četrta razstava pa s svojo zasnovo, vsebino in sporočilnostjo poziva k svežemu premisleku o nekdanjem skupnem prostoru nekdanje Jugoslavije, onkraj dveh najpogostejših današnjih stališč. Nekateri nekdanjo skupno državo demonizirajo, drugi jo nostalgično glorificirajo.

  • Marjan Horvat

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Svet

    Trockist za predsednika?

    »Predstavljamo Francijo, polno lepote in radodarnosti, ki vsak dan živi naš moto: svoboda, enakost in bratstvo,« je minulo nedeljo položil na srce sedemdesettisočglavi množici v Toulousu. Da so Francozi »otroci revolucije«, je z besedami Victorja Hugoja spomnil 130 tisoč ljudi, ki so se sredi marca udeležili njegovega predvolilnega zborovanja na znamenitem Trgu Bastilje v Parizu. In ker znotraj neoliberalne »Evropske unije ni mogoče udejanjiti progresivne politike«, kaj šele revolucije, se zavzema celo za izstop Francije iz Unije, če se slednja ne spremeni: »Nisem jaz tisti, ki ogroža Evropo, nisem jaz prisilil Velike Britanije k izstopu iz EU in ne netim jaz nacionalizma v Evropi. Krivda je v Evropski uniji, saj s svojo zasnovo in delovanjem odvrača ljudi od projekta združevanja.« Svoj pogled ima na priseljevanje in islamski terorizem, vroči temi letošnje predsedniške kampanje. Namesto oženja državljanskih pravic, uvajanja družbe nadzora in nenehnega ustvarjanja izrednih razmer zaradi terorističnih groženj se zavzema »za okrepitev demokracije, saj moramo biti močnejši od teroristov«. Njegova vizija prihodnje Francije je odprta družba, v kateri bi bili srečni pripadniki vseh etnij, ras, veroizpovedi in spolnih identitet. Vsem tistim, ki mu očitajo, da je nevarni skrajni levičar, »trockist v novi preobleki«, pa je na Twitterju sporočil: »Nekateri razglašajo, da bi moja zmaga na predsedniških volitvah spodbudila jedrsko zimo, invazijo žab, tankov Rdeče armade in desant Venezuelcev. Imajo vas za bebce.« Francoske delavce je v zanj značilnem slogu še opozoril, da bodo »pljuvali kri«, če bo za novega francoskega predsednika izvoljen kateri izmed drugih predsedniških kandidatov.

  • Marjan Horvat

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Svet

    Trockist za predsednika?

    »Predstavljamo Francijo, polno lepote in radodarnosti, ki vsak dan živi naš moto: svoboda, enakost in bratstvo,« je minulo nedeljo položil na srce sedemdesettisočglavi množici v Toulousu. Da so Francozi »otroci revolucije«, je z besedami Victorja Hugoja spomnil 130 tisoč ljudi, ki so se sredi marca udeležili njegovega predvolilnega zborovanja na znamenitem Trgu Bastilje v Parizu. In ker znotraj neoliberalne »Evropske unije ni mogoče udejanjiti progresivne politike«, kaj šele revolucije, se zavzema celo za izstop Francije iz Unije, če se slednja ne spremeni: »Nisem jaz tisti, ki ogroža Evropo, nisem jaz prisilil Velike Britanije k izstopu iz EU in ne netim jaz nacionalizma v Evropi. Krivda je v Evropski uniji, saj s svojo zasnovo in delovanjem odvrača ljudi od projekta združevanja.« Svoj pogled ima na priseljevanje in islamski terorizem, vroči temi letošnje predsedniške kampanje. Namesto oženja državljanskih pravic, uvajanja družbe nadzora in nenehnega ustvarjanja izrednih razmer zaradi terorističnih groženj se zavzema »za okrepitev demokracije, saj moramo biti močnejši od teroristov«. Njegova vizija prihodnje Francije je odprta družba, v kateri bi bili srečni pripadniki vseh etnij, ras, veroizpovedi in spolnih identitet. Vsem tistim, ki mu očitajo, da je nevarni skrajni levičar, »trockist v novi preobleki«, pa je na Twitterju sporočil: »Nekateri razglašajo, da bi moja zmaga na predsedniških volitvah spodbudila jedrsko zimo, invazijo žab, tankov Rdeče armade in desant Venezuelcev. Imajo vas za bebce.« Francoske delavce je v zanj značilnem slogu še opozoril, da bodo »pljuvali kri«, če bo za novega francoskega predsednika izvoljen kateri izmed drugih predsedniških kandidatov.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura

    Nina Rajić Kranjac

    Nina Rajić Kranjac (1991) je ena izmed prodornih gledaliških režiserk naše najmlajše generacije. Že v režijskem prvencu z naslovom 1981, ki ga je pripravila v okviru študija gledališke in radijske režije na AGRFT, je nakazala eklektični pristop v režiji, v katerem spretno, preudarno in pogumno izkorišča vsa izrazna sredstva sodobnega gledališča pri podajanju teme dramskega dela. V Zborovanju ptic, svoji prvi profesionalni predstavi, je prikazala, kako globoko lahko v dramsko delo poseže ustvarjalni kolektiv (in, obratno, dramsko delo v kolektiv), če skušajo ustvarjalci predstave z dušo in telesom zaznati vse nianse besedila, v njem izpričane ali le nakazane, in jih skozi dinamiko medsebojnih odnosov – predstavo so pripravljali kar eno leto – »pretopiti« v umetniško delo. Da se požvižga na vse avtoritete, je prikazala z brezkompromisnimi posegi v Katalog burlesknih prizorov, dramski prvenec staroste gledališkega sveta Mileta Koruna, na podlagi katerega je v Mestnem gledališču ljubljanskem ustvarila predstavo Svetovalec.

  • Marjan Horvat

    21. 4. 2017  |  Mladina 16

    Dvojna merila

    Naš sogovornik, študent, je zaradi težkih gmotnih razmer doma prva leta študija na eni izmed ljubljanskih fakultet prejemal 180 evrov državne štipendije, torej dopolnilni prejemek, namenjen dijakom in študentom iz socialno šibkih družin za kritje dela stroškov, ki nastanejo v izobraževalnem procesu. Ob koncu študija je štipendijo izgubil, saj zaradi hude bolezni ni mogel končati tretjega letnika. Ker mu po novem zakonu absolventski staž ni pripadal, je zaprosil za podaljšanje študentskega statusa. Fakulteta mu je prošnjo na podlagi priloženega zdravniškega opravičila odobrila. Center za socialno delo, ta podeljuje državne štipendije, pa za njegovo zagato ni imel posluha. Nadaljnje štipendiranje mu je zavrnil. Konec leta 2015 je študent vložil pritožbo, najprej na prvostopenjski javni sklad za razvoj kadrov in štipendije, nato pa še na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker do marca 2016, po izteku dvomesečnega zakonsko določenega roka, ni prejel odgovora, je poklical na ministrstvo in se začudil, ko je izvedel, da obravnavajo šele pritožbe, vložene januarja 2015. Telefoniral jim je tudi leta 2017 in takrat že jezno spoznal, da niso prišli daleč, saj so »pod lupo« jemali šele pritožbe iz sredine leta 2015. Preostala mu je, če bi hotel v iskanju pravice do konca, le še tožba države. Vendar je namero opustil, saj bi sodni stroški znašali več kot letna štipendija.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Družbena banka nizkih obresti

    Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo.

  • Marjan Horvat

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Družba

    Brezdomci kot turistični vodiči

    Leta 2010 je skupina londonskih humanitarnih delavcev v okviru projekta Nevidni ogledi londonskim brezdomcem ponudila delo vodičev po britanski prestolnici. Projekt je zaživel. Do danes so londonski brezdomci po skritih ulicah in kotičkih Londona, mimo turističnih znamenitosti, popeljali že 12 tisoč obiskovalcev. Od vodenega ogleda prejmejo 60 odstotkov vrednosti vstopnice, kar jim nudi, kot je za časnik Londonist dejal vodič Henri, »stalen vir dohodka«, hkrati pa lahko s svojim delom pomagajo »spreminjati pogled ljudi na brezdomstvo«. Nevidni ogledi so neprofitna organizacija, saj ves svoj dobiček usmerijo v razvoj podjetja, da bi omogočili delo čim večjemu številu brezdomcev in razširili področje delovanja. V svoji predstavitvi poudarjajo, da ne ponujajo »voajerskega naslajanja nad ekonomsko in socialno stisko deprivilegiranih ljudi«, temveč skušajo »z neobičajno in zabavno predstavitvijo zgodovinskih in kulturnih znamenitosti skozi oči brezdomcev opozoriti na razmere v sodobnih družbah in poudariti socialne krivice v njih«.

  • Marjan Horvat

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Kultura

    Antigonina dilema

    Trojno življenje Antigone, dramski prvenec filozofa Slavoja Žižka, je v režiji Matjaža Bergerja po formi minimalistična in v podajanju kompleksne vsebine premišljena in izčiščena predstava. Povsem jasno je, da režiser daje prednost tezam iz Žižkovega dela, z zanj značilnimi dramaturškimi postopki pa brez odvečnih posegov le poudarja ključne dramaturške zasuke, da bi izpostavil tragiko protagonistov Antigone. Na specifično zasnovanem, za to predstavo snežno belem odru novomeškega Anton Podbevšek Teatra zato Bergerjeva uprizoritev Žižkove interpretacije Antigone omogoči jasen razmislek o dilemah, ki jih zastavlja Sofoklejeva tragedija nekoč in danes.

  • Marjan Horvat

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Kultura

    Zgodba Staneta Ponikvarja

    Zgodba Oskarja Schindlerja, člana nacistične stranke in nemškega industrialca, ki je med 2. svetovno vojno v taboriščih, najprej v poljskem Plozsowu in kasneje v češkem Brünnlitzu (Brněncu), z zaposlovanjem v svojih tovarnah, nato pa z bogatimi podkupninami nacističnim častnikom iz kolesja nacističnega uničevalnega stroja gotove smrti rešil 1200 Judov, je znana. Ravnanje »pravičnega med narodi« je že leta 1982 v knjigi Schindlerjeva barka opisal avstralski pisatelj Thomas Keneally, v zavest svetovne javnosti pa se je vtisnilo s filmom Stevena Spielberga Schindlerjev seznam. »Sovražil sem surovost, sadizem in norost nacizma. Nisem mogel mirno gledati uničevanja ljudi. Storil sem, kar sem lahko, kar sem moral storiti, kar mi je velevala zavest. To je vse. Resnično. Nič več,« je Schindler leta 1972 v enem izmed redkih intervjujev povedal za Judovsko tiskovno agencijo.

  • Marjan Horvat

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Kultura

    Živi in vitalni angažma

    »Mlada ženska umetnost« je zanimiv, dinamičen, vitalen in propulziven del slovenske umetnosti. To zagotovo izpričujejo nagrade, ki jih umetnice mlajše generacije za umetniška dela dobivajo v tujini. Jasmina Cibic, katere domicil je že nekaj let London, je oktobra lani za instalacijo Tear down and Rebuild (Poruši in zgradi) prejela nagrado MAC, najvišjo irsko nagrado za sodobno umetnost. Nika Autor, družbeno občutljiva umetnica, bo maja letos Slovenijo zastopala na Beneškem bienalu, največji razstavi sodobne umetnosti. Pot v tujino pa si z umetniškim preizpraševanjem razmerij med tehnologijo in delom utira tudi Škofjeločanka Sanela Jahić.

  • Marjan Horvat

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Družba

    »Že oddano«

    Na enem izmed nepremičninskih portalov smo zasledili oglas za najem manjšega mansardnega stanovanja, v katerem je s polkrepko pisavo zapisano, da je »primerno za mlajši slovenski par« ali manjšo »slovensko družino«. Torej le za Slovence.

  • Marjan Horvat

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Oskrunjeni plakat v arabščini v slovenski »hiši strpnosti«

    Do letošnjega 5. aprila bodo na Trgu francoske revolucije v Ljubljani na ogled zanimivi plakati na temo strpnosti. Ustvarilo jih je 23 priznanih oblikovalcev z vsega sveta, ki jih je oblikovalec Mirko Ilić v okviru festivala Hiša strpnosti povabil k ustvarjanju umetniških podob, nekakšnih apelov k udejanjanju strpnosti.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Kultura

    Weronika Szczawinska

    Poljska režiserka Weronika Szczawinska (1981) je že desetletje pred »brutalnim« vstopom hrvaškega režiserja Oliverja Frljića na poljsko gledališko sceno v predstavah razgrajevala podobo Poljakov kot »trpečega« in »nedolžnega« naroda, prepričanega, da je, ker naj bi bil »izbrani narod«, zaradi trpljenja v preteklosti upravičen do poprave krivic že »na zemlji«. Szczawinska se, tako kot Frljić, ukvarja s temami, ki so v poljski družbi tabu, vendar se v primerjavi s hrvaškim režiserjem, ki odkrito in brezkompromisno napada tamkajšnje konservativne in klerikalne kroge, odstiranja tabujev loteva s subtilnimi gledališkimi postopki, teze pa podkrepi s spoznanji iz doktorske naloge, v kateri je preučevala posledice kolektivne amnezije poljskega naroda.

  • Marjan Horvat

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Kultura

    Gledališka meditacija o diktatorjih

    Ameriški igralec John Malkovich, znan po vlogah v filmih Nevarna razmerja, Ljudje in miši, Biti John Malkovich, je v intervjujih večkrat poudaril, da ni »političen človek«, ni privrženec »nobene ideologije«, volilno pravico pa je »upokojil« leta 1972, ko je demokrata Georgea McGoverna na predsedniških volitvah porazil Richard Nixon.

  • Marjan Horvat

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Čiščenje nestrpnosti

    V torek dopoldne, na svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se je skupina aktivistov iz mariborskega Društva IndiJanez – znanega po zanimivih projektih osveščanja mladih o ranljivih družbenih skupinah – odpravila na mariborske ulice, da bi s stavb zbrisala žaljive in diskriminatorne napise in grafite. Po besedah predsednika društva Ramiza Derlića se je toleranca/ignoranca meščanov do takšnih zapisov v zadnjih letih, zlasti z begunsko tragedijo, močno povečala. »Kljukastega križa, ki se pojavi v središču mesta, ne bo nihče odstranil več mesecev. Kot da nikogar več ne moti ali pa se ljudje pač ne odzivajo.«

  • Marjan Horvat

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Kultura

    Umetnost proti nestrpnosti

    Organizatorja festivala Hiša strpnosti, Mini teater in Judovski kulturni center, sta tudi letos, že tretjič, pripravila kopico zanimivih filmov, razstav, koncertov in predavanj o (ne)strpnosti, diskriminaciji in sovražnem govoru. Tudi tokrat bodo v fokusu festivala umetniška dela in predavanja na temo usode Judov med holokavstom in po njem, njihovo življenje v Izraelu in v »izgnanstvu«, njihov odnos do lastne preteklosti in drugih narodov, saj je usoda judovstva med drugo svetovno vojno zagotovo univerzalno in aktualno svarilo pred izrojeno družbo, če v njej nastane moralni vakuum.