• Vasja Jager

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Odpisani z dekretom

    Domovi za starejše so bili med epidemijo covid-19 žarišče okužb, njihovi stanovalci pa pomenijo daleč največji delež vseh, ki so umrli za novo boleznijo in z njo povezanimi zapleti. Kot so razkrili novinarji Dnevnika, so po podatkih do 4. maja ti starostniki pomenili skoraj 80 odstotkov vseh slovenskih žrtev koronavirusne bolezni. Od skupaj 78 stanovalcev domov za starejše, ki jih je pokončala ta bolezen, pa jih je le deset umrlo v bolnišnicah. Vsi preostali so konec dočakali vsak v svojem varstvenem zavodu – čeprav so predstavniki vlade in stroke zatrjevali, da je intenzivna nega v bolnišnici na voljo vsakomur, ki jo potrebuje.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

    Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    »Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«

    S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije.

  • Uredništvo

    15. 5. 2020  |  Družba

    VIDEO: Vse o kolesarjenju v enem posnetku 😊

  • Uredništvo

    15. 5. 2020  |  Politika

    FOTOGALERIJA: Vojaški tovornjak pred parlamentom

    Pred današnjimi protivladnimi protesti, ki so napovedani ob 19. uri, so pred Državni zbor z vojaškim tovornjakom Slovenske vojske pravkar pripeljali ograje. Utrinke si lahko ogledate v fotogaleriji Gašperja Lešnika. 

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Vladanje z lažmi

    Vrag je resnično vzel šalo. Pisanje o slovenskih medijih, ki ga je te dni na osebni Facebook strani in na uradni strani vlade objavil premier Janez Janša, pismo o žabah, ki se kuhajo in skuhajo, o rimskih legijah, o vojni z mediji, ki je politiki domnevno ne morejo nikoli dobiti, vse te velike in zmedene besede predsednika vlade je treba jemati zelo resno.

  • Borut Mekina

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Logar ugrabil državo

    Poslanci in širša javnost so Anžeta Logarja v vlogi ministra za zunanje zadeve v živo spoznali konec aprila, ko bi moral v parlamentu, pred odborom za kulturo in zunanjo politiko, pojasnjevati, zakaj je njegovo ministrstvo v Strasbourg, na Svet Evrope, poslalo dopis, v katerem so slovenske medije označili za komunistične. Logar je na zasedanju nastopil vzvišeno. Parlamentarcem je odgovoril, da ne razumejo svoje vloge in da se ne spoznajo na uradne dopise, nato pa je zasedanje predčasno zapustil, češ da ima druge obveznosti. Kakšne neodložljive obveznosti je imel, na zunanjem ministrstvu še vedno ne želijo pojasniti, iz vprašanj javnosti in novinarjev se celo norčujejo.

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Matej, tudi ti?

    Matej Tonin je predsednik stranke, ki v daljši različici imena vsebuje tudi besedo »krščanski demokrati«. Nič posebnega, Nova Slovenija je vseskozi zagovarjala tradicionalen pogled na svet, njeni predstavniki so govorili o krščanskih koreninah Evrope, razpravljali so tudi o svetosti življenja. Stranka svojega »intimnega« odnosa do boga ni nikoli skrivala. Ne nazadnje je Matej Tonin skupaj s strankarskim vrhom »v zahvalo za prejeto milost in priprošnjo za pomoč v naslednjih dneh, da se odločijo v korist domovine,« nekaj dni po volitvah leta 2018 iz Ljubljane romal na Brezje, kjer je iz rok patra prejel božji blagoslov.

  • Borut Mekina

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    SDS porno

    Včasu koronakrize se je obisk pornografskih vsebin skokovito povečal. Z največjega pornografskega portala Pornhub, kjer so v teh izjemnih okoliščinah naredili tudi nekaj analiz, so recimo sporočili, da so uporabniki besedo »korona« v njihove iskalnike začeli vpisovati že 25. januarja, obisk pa se je skokovito povečal že po 8. marcu. V Evropi je vrhunec dosegel 23. marca, tudi zato, ker so se v Pornhubu zaradi spodbujanja socialne distance odločili odpreti plačljivi servis.

  • Smrt fašizmu, svoboda narodu

    Devetega maja sem gledala ruski televizijski kanal. Ne ker bi gojila kake posebne simpatije do Stalina ali Putina; razlogov je veliko. Eden je gotovo ta, da Sovjetsko zvezo povezujem z očetom, ki je verjel v družbeni red (dokler ga ni razočaral), ki naj bi ga uresničevala ta dežela. Drugi je z metkom preluknjana ruska vojaška kapa, ki smo jo dobili od stare mame – pregnanke med drugo svetovno vojno. Pobrala jo je v neki slavonski vasi pred hišo, v kateri je stanovala, potem ko so mrtvega mladega fanta, rdečearmejca, odnesli, njegovo kapo pa pustili. V vojni proti fašizmu je bilo ubitih več kot dvajset milijonov državljanov Sovjetske zveze; ta fant je bil eden izmed njih. Zaradi ruske vojne poezije in otožnih pesmi o cestah, meglah, večerih v zemljankah, rodnem kraju, ljubezni. Zaradi jezika, ki mi je blizu. Zaradi zgodb s Severnega Kavkaza, kjer sem v zadnjih desetletjih trikrat preživela dan zmage. Zgodb, ki so med ljudmi tako žive, kot bi se zgodile včeraj. O tem, kako so fantje – dedki, pa tudi babice – goljufali in ponarejali dokumente, da so lahko vstopili v Rdečo armado. Najlažje je bilo pogoljufati, če je v dokumentu pisalo, da si star 16 let. Številko 16 je bilo mogoče zlahka spremeniti v 18. Pa zgodba o babici, pri kateri je stanoval nemški oficir, ki je svoje stanodajalce tepel, in o njegovem adjutantu, ki je bil prijazen človek in je dajal otrokom čokolado. Ko se je Rdeča armada neke noči približala mestu, je babica zbudila adjutanta in mu povedala, kod naj zbeži. Oficirja pa ni zbudila in so ga zajeli. Morda tudi zaradi filma o sinu polka – dečku, ki ga je kot številne druge v času vojne posvojila takšna ali drugačna formacija Rdeče armade ali sovjetskih partizanov. To me je spomnilo, da so tudi v Jugoslaviji s partizani hodili in se borili otroci, ki so jim na Kozari ali kje drugje poklali starše in niso imeli nikogar razen svoje čete. Morda pa sem gledala moskovsko televizijo tudi zato, ker v tem času na slovenski nacionalni televiziji niso predvajali ničesar o drugi svetovni vojni.

  • Peter Petrovčič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Sredstvo ustrahovanja

    Prejšnji teden je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, so presenetljivo dejali vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. V zadevi, v kateri so odločili v neposrednem nasprotju s sodobno evropsko sodno prakso, ki določa, da se morajo politiki jasno zavedati svoje odgovornosti v javnih nastopih in hkrati tudi »trpeti« hudo kritiko medijev, pa sodniki in sodnice niso bili soglasni. Odločba je bila sprejeta s tremi glasovi proti dvema. Zdaj so znane podrobnosti odločanja.

  • Borut Mekina

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Nam bo zmanjkalo sape?

    Koronakriza je podjetnike različno prizadela. Gradbeništvo hujšega šoka recimo ni doživelo, v družbi Lumar, kjer so takoj po razglasitvi epidemije od 78 zaposlenih večino poslali na čakanje, proizvodnje niso zaustavili, ker ne bi imeli naročil, ampak ker niso dobili dovolj gradbenih dovoljenj. Zdaj so bolj optimistični: »Stanje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj se je izboljšalo in jih ponovno dobivamo. Pozitivno je tudi vzdušje, klima med ljudmi in potencialnimi kupci.« Največji problem, s katerim se sedaj spopadajo, pa je, kako aktivirati sodelavce, ki imajo šoloobvezne otroke od 4. razreda. »Imamo težavo z zagotavljanjem njihovega varstva,« odgovarjajo.

  • Doktrina koronašoka

    Šrilanko je 26. decembra 2004 razdejal strahovit cunami. Šrilančani so bili v šoku. In kaj je storila šrilanška vlada, ko so bili Šrilančani v šoku – ko so bili prestrašeni in dezorientirani, ko torej niso bili pri sebi? Nič, ribiška naselja, ki jih je razdejal cunami, je zradirala, ljudi odselila, jim v imenu »varnosti« prepovedala ponovno gradnjo hiš in naselij, obale pa potem prelevila v hotelske komplekse, v fine, butične turistične destinacije.

  • Pia Nikolič

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Drugorazredni državljani

    »Prihajalo je v valovih. Najprej so spremenili ustavo. Takrat so se sicer najbolj spravljali na begunce. Potem so prišli na vrsto Romi. Strah nas je bilo, kdo bo naslednji. Lani se je homofobni govor v javnosti občutno povečal in začel postajati nekaj normalnega. Mislim, da gre za načrt, kako uspešno utišati vso opozicijo in s tem ranljive skupine,« je stanje skupnosti LGBT+ na Madžarskem opisala Dorottya Rédai. V začetku marca je prišla na 21. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, kjer je skupaj z Andreo Sztraka predstavljala Lezbično organizacijo Labrisz. Dorottya se dobro zaveda, da so se politične razmere na Madžarskem v zadnjih letih zaostrile. Veliko njenih prijateljev se je zaradi tega že izselilo v tujino. Še nedavno je tudi sama učila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, ki je delovala pod sponzorstvom multimilijarderja Georgea Sorosa in ki jo je Viktor Orbán kljub množičnim protestom pregnal iz države. Med drugim zaradi tega, ker so na univerzi proučevali tudi področje študij spolov. Represija konservativne skrajno desne vladajoče stranke Fidesz se sicer povečuje že od leta 2010, ko je prevzela oblast. »Fidesz se je sprva pozicioniral kot krščanskodemokratska stranka. Njegova retorika je vedno vključevala tudi anti-LGBT+ diskurz. Pri tem so bili sprva blagi, saj bi v EU pustilo slab vtis, če prestolnica države ne bi priredila Parade ponosa. So pa zaznali, da obstajajo močne anti-LGBT+ mednarodne struje, s katerimi vedno tesneje sodelujejo in zaradi česar jim je uspelo še bolj zaostriti politiko,« stanje podrobneje razloži poznavalka političnega dogajanja, Teri Szucz iz Budimpešte. Kmalu po tem, ko je stranka Fidesza prišla na oblast, je madžarski parlament sprejel niz kontroverznih ustavnih amandmajev. Januarja 2012 so v ustavo zapisali, da tradicionalno družino sestavljajo le partnerji v heteroseksualnem razmerju in otroci. »Naenkrat smo se znašli zunaj definicije družine ali partnerske zveze,« pravi Dorottya.

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »Epidemija nas je soočila z vprašljivo organizacijo naše družbe«

    O Belgiji se v razpravah o epidemiji novega koronavirusa ne govori pogosto. Pa čeprav je neslavna rekorderka. V tej državi so potrdili že skoraj 55 tisoč primerov okužb, bolezen pa je zahtevala že skoraj devet tisoč žrtev. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Belgijo med vsemi svetovnimi državami virus doslej najbolj prizadel.

  • Uredništvo

    15. 5. 2020  |  Družba

    VIDEO: V'n sm vzel bicikl, razkužil sem ga mal'

    Sobotni večeri so na TV Sloveniji rezervirani za satirično oddajo Kaj dogaja? Z Jonasom, ki se vsakič zaključi s parodijo oziroma priredbo znane slovenske skladbe, ki se je loti Tilen Artač. Novo podobo je tokrat dobila skladba Bicikl, ki so jo v luči protivladnih protestov na kolesih, ki bodo potekali tudi danes (kot vsak petek) ob 19. uri, objavili že prej.

  • Leti, leti, leti – vavčer

    Sredi marca, ko se je epidemija novega koronavirusa uradno spremenila v pandemijo in se je v Evropi prižgal rdeči alarm, smo se morali mnogi popotniki nemudoma evakuirati v domovino, saj je bila napoved bližnje prihodnosti v daljnih krajih, kjer so iz dneva v dan potrjevali več in več potrjenih primerov okuženih, izjemno mračna. Svojci, uslužbenci veleposlaništev, uslužbenci zunanjega ministrstva in krizne konzularne celice so nam v skrb zbujajočem in zaskrbljenem tonu velevali, naj se čim prej vrnemo v Slovenijo, saj bomo sicer verjetno obtičali v tujini: letalski promet je namreč počasi ugašal, letališča so zapirala svoja vrata, države so zapirale svoje meje. Službe za pomoč strankam in klicni centri letalskih družb so bili tako preobremenjeni, da smo se lahko za potencialno reorganizacijo in menjavo datuma povratnega leta dogovarjali zgolj osebno na letališčih, kjer pa je vladal totalen kaos. Na glavnem letališču v Mexico Cityju smo bili del velike horde zaskrbljenih potnikov, ki so v paniki želeli priti domov, a ni bilo jasno, ali bo to sploh mogoče: vsi leti Lufthanse, ki so bili prvotno načrtovani iz Mehike v Evropo, so bili odpovedani, razen enega samega večernega leta, ki pa je bil prepoln. Skupaj z okoli stotimi potniki smo pristali na čakalni listi: letališki uslužbenci so nam povedali, da nam bodo kakšne pol ure pred zadnjim možnim letom v Frankfurt sporočili, ali kdo izmed potnikov, ki ima rezerviran sedež na letalu, ni prispel, saj lahko v tem primeru morda zasedemo njegovo mesto. Ko je napočila ura, je uslužbenka Lufthanse začela klicati imena srečnežev, ki so jih izbrali po neznanem kopitu. Vzdušje je bilo resnično tesnobno: živčnost, ki nas je mučila, je spominjala na študijska leta, ko smo s kolegi čakali, da nam sporočijo, ali smo opravili kakšnega od ključnih izpitov. Ko so poklicali naša imena, se nam je od srca odvalila ogromna skala.

  • Izak Košir

    14. 5. 2020  |  Družba

    Večina podpira proteste na kolesih

    Zaskrbljenih zaradi epidemije koronavirusa je vedno manj, kritičnost do vladnih ukrepov za zajezitev zopet narašča in večina podpira proteste na kolesih ter zahteve in stališča protestnikov. Tako je pokazala zadnja javnomnenjska raziskava Valicona, ki meri ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno, rezultate pa javnomnenjska agencija objavlja vsak četrtek. Raziskave ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

  • Ne, to ni vojna

    Četudi dobi par bitk, v tej vojni, žargon je njegov, Janez Janša ne more zmagati. Četudi se zdi, da nima česa izgubiti. Če bodo tisti, ki so ga pomagali izvoliti v državnem zboru, še naprej tiščali glave v pesek, bo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021 sicer lahko v nekdanji rezidenci »množičnega morilca in diktatorja« na Brdu organiziral Vrh EU-ZDA in gostil slovenskega tvit-zeta. Če pa se mu mislijo partnerji kaj veliko upirati, jih bo vse z največjim veseljem »po ustavnem postopku« pognal na ... volitve.

  • Peter Petrovčič

    14. 5. 2020  |  Politika

    Pismo evropski komisarki: Hojseve trditve ne držijo, prepričajte se sami

    Piščalka – iniciativa za zaščito žvižgačev, svobode medijev in vladavine prava –, ki je nastala iz Facebook skupnosti Skupina podpore Ivanu Galetu (ta ima že več kot 74 tisoč podpornikov), je pisala odprto pismo Veri Jourovi, podpredsednici Evropske komisije in evropski komisarki za vrednote in transparentnost. Gre za odziv na telefonski pogovor, ki ga je Jourova imela z notranjim ministrom Alešem Hojsom, v katerem ji je slednji zatrdil, da je »skrb za varnost novinarjev in preostalih državljanov prioriteta vlade«.

  • JAVNO PISMO

    14. 5. 2020  |  Politika

    Svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja

    Na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede smo zaskrbljeni zaradi različnih oblik podrejanja novinarstva ter poniževanja novinark in novinarjev, ki so z nastopom nove vlade postale del vsakdana. Poseganje v avtonomijo novinarskega poklica oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje.

  • Uredništvo

    14. 5. 2020  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! Fotografija na naslovnici je delo Gašperja Lešnika (Trg republike, Ljubljana, 8. maj 2020). Letošnja 20. številka Mladine bo na voljo od 15. maja pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani. Vabljeni k branju! #Mladina20

  • Izak Košir, STA

    14. 5. 2020  |  Svet

    Ta sistem temelji na izkoriščanju ljudi in narave

    Več kot 1000 strokovnjakov in 66 organizacij iz vsega sveta je objavilo pismo, v katerem pozivajo vlade k trajnostni odrasti kot načinu za spopadanje s koronavirusno krizo. S trajnostno odrastjo lahko zgradimo socialno pravičnejši in bolj trajnosten sistem ter preprečimo nadaljnje krize, so prepričani.

  • Oštro.si

    14. 5. 2020  |  Politika

    Koronavirus ni nastal v laboratoriju

    »Zaskrbljujoč dodaten znak, da je covid-19 nastal v laboratoriju,« je Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, na Twitterju komentiral tvit druge uporabnice družbenega omrežja, ki je delila povezavo na članek ameriškega Washington Posta.

  • Uredništvo

    14. 5. 2020  |  Družba

    »Vlada, ki zdaj neti prepire z mediji, ljudem dela medvedjo uslugo«

    "V tem obdobju močno potrebujemo dobro in odgovorno novinarstvo. Med pandemijo, državno krizo ali v izrednih razmerah v državi potrebujemo dva glavna vira informacij. Prvi vir je odgovorna vlada, torej odgovorni politiki, drugi vir pa mora biti neodvisen. To so novinarji, mediji, ki morajo ljudem posredovati pomembne novice, ki jih potrebujejo, da se zavarujejo. Ena izmed težav je, da zdaj nimamo tako odgovorne vlade in političnega vodstva, kot bi ju morali imeti. To pa vsem otežuje življenja, še posebej pa novinarjem, ki opozarjajo na napake in poročajo, kaj se dogaja."

  • Danes je nov dan

    14. 5. 2020  |  Družba

    V službo ali ne, to je zdaj vprašanje ...

    Nedeljski Johnsonov nagovor, ki naj bi prinesel odgovore glede izhoda iz karantene, je Otočanom prinesel le kup shakespearjevskih vprašanj o tem, ali naj gredo v službo, ostanejo doma, se srečujejo z ljudmi ali ne, posedajo zunaj ali samo telovadijo ...

  • Uredništvo

    14. 5. 2020  |  Družba

    »Ravno zato, ker se je mudilo, bi moralo biti previdnosti v glavah odločevalcev precej več«

    "Vedno se bom odločno odzivala na dogajanja v družbi s področja moje stroke. Vedno bom odločno podpirala, da če nekomu nekaj ni všeč, to lahko glasno pove – velja za vse strani političnega in družbenega življenja. Vedno bom pa tudi jasno in glasno povedala, da ne podpiram skrajnosti in jih nikoli ne bom – v dialogu in dejanjih – levih in desnih nesprejemanj drugačnosti, sovražnih in nestrpnih besed, zaničevalnega in grobo žaljivega odnosa, zmerjanja … pravzaprav alergije na kogarkoli, ki ni naš. Dokler se bomo šli partizane in domobrance, naša družba ne bo srečna, bo razklana, razdvojena. Prepiri ne prinašajo napredka, nasprotno, zavirajo ga. Konstruktivna kritika, nasprotno, če jo druga stran hoče slišati, lahko doprinese k izboljšanju razmer. Prepričana pa sem, da le takrat, ko nekdo napake ne naredi namerno, temveč zaradi neznanja. Ko se napake (nezakonitosti) delajo namerno, zavestno, pa vrag odnese šalo."

  • Uredništvo

    14. 5. 2020  |  Svet

    Vsem gospodinjstvom boni za restavracije

    Dunajski župan Michael Ludwig je napovedal, da bodo za ponoven zagon gostinske dejavnosti vsem gospodinjstvom v mestu podarili bone za obisk restavracij in kavarn. Enočlansko gospodinjstvo bo tako prejelo bon v vrednosti 25 evrov, veččlansko pa za 50 evrov.

  • Boris A. Novak

    14. 5. 2020  |  Kultura

    Boris A. Novak: Svoboda je glagol

                                                                                                                                       brisana pesem