-
28. 12. 2018 | Politika
Radio Mladina: Zakaj je Marjan Šarec osebnost leta 2018
Uspeh Marjana Šarca ni presenetil le Viktorja Orbána. Presenetil je tudi slovenske volivce. Tri mesece po volitvah vlado kot uspešno ocenjuje polovica vprašanih. V dobi nezaupanja do vseh in vsakogar je to presenetljiv rezultat. Več v pogovoru z Juretom Trampušem, ki je v novi Mladini (zadnji letos) pisal o tem, zakaj si aktualni predsednik vlade zasluži naziv Mladinine osebnosti leta. #Mladina52
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/550572024&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
28. 12. 2018 | Družba
Ženska leta o življenju brez dojke in kardašijanizaciji uma
Revija Gracija v Bosni in Hercegovini je za osebnost leta izbrala pesnico, aktivistko in kolumnistko Martino Mlinarević, ki je za naslovnico pozirala na drzni fotografiji s pomembnim sporočilom. Kot je nagrajenka zapisala na svojem profilu na Facebooku, je fotografija na naslovnici pomembna, ker smo na vsakem koraku bombardirani s popolnostjo in ker živimo v fotošopiranih življenjih, v katerih imajo otroci o sebi popačene predstave. Martina Mlinarević govori o kardašijanizaciji uma, ki je zdesetkan skozi deset instagram filtrov.
-
28. 12. 2018 | Družba
Srečno 2019!
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Politika
V petek, 16. novembra, je na kraljevem gradu v Budimpešti potekala letna konferenca Madžarov, ki ne živijo na Madžarskem. Tam so bili tudi Madžari iz Slovenije. Nagovoril jih je seveda predsednik madžarske vlade Viktor Orbán. Bil je slabe volje. Alenka Bratušek je že na zaslišanju za ministrsko mesto začela govoriti o tem, da bi morala Slovenija infrastrukturne projekte graditi sama. Madžari so si dostop do morja najprej poskušali zagotoviti s Hrvati, potem s Slovenci, zdaj pa bodo, tako Orbán, poskušali z Italijani. »V Trstu imamo možnost za pridobitev večinskega lastništva v nekaterih delih pristanišča in zagotovitev varnejšega dostopa do morja za madžarsko blago,« je dejal Orbán in zraven še vljudno okrcal sestrsko SDS, ker je sodelovala pri referendumu o drugem tiru.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Družba
Keith Lowe, britanski zgodovinar
Keith Lowe (1970) je leta 2012 zaslovel z zgodovinsko monografijo Podivjana celina, v kateri je podrobno in nazorno opisal maščevanje nad okupatorjem in njegovimi sodelavci, tudi politično nasilje in državljanske vojne, vse tisto krvavo dogajanje, ki je Evropo zaznamovalo prva leta po 2. svetovni vojni. Britanski zgodovinar tudi v najnovejšem delu Strah in svoboda (slovenska prevoda obeh del sta izšla pri Založbi Modrijan) razčlenjuje povojno dogajanje, vendar se v njem osredotoča na opis oblikovanja novega svetovnega reda, ki je vzniknil na ruševinah vojne.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Komentar
Kako vzgojiti feministična sinova
Vsa darila za pod novoletno jelko že imam. Če se sprašujete, kateri norec je že novembra nabavljal darila – to sem bila jaz. Trgovine so se s trendovskimi igračami napolnile med prvonovembrskimi počitnicami in potem so najbolj zaželene igrače hitro izginjale s polic. Letos mi je končno uspelo pravočasno izpeljati akcijo pisanja pisma Dedku Mrazu in dobiti seznam želja obeh sinov. K temu je pripomoglo tudi, da sta že v drugem razredu in končno znata sama napisati, kaj bi rada. Na srečo še ne bereta dovolj dobro, da bi brala ta članek in izvedela, da daril ne prinaša Dedek Mraz, ampak mama. Eden je napisal: »Dragi Dedek Mraz, prinesi mi nekaj od tega.« Drugi pa: »Prosim, prinesi mi vse to.« Nekaj dešifriranja je bilo potrebnega, da sem razvozlala fonetični zapis korejsko-angleških imen za vrtavke, ampak z malo poglabljanja v trenutno priljubljene risanke je šlo.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Komentar
Ko v nočni temi nad Misisipijem skozi gozd drsim proti New Orleansu, v zastarel avtoradio skoraj 30-letnega volva 240 komaj verjetno doštukani iPhone predvaja Lore, podcast mojstra teme in suspenza Aarona Mahnkeja. Priložnosti (tema, avto, mistika) primerno se izbrana epizoda imenuje Izlet. So zgodbe, Mahnke sporoča poslušalcem, ki v tkanino pripovedovanega sveta zarežejo tako globoko, da za večno spremenijo ne samo njeno podobje, temveč tudi samo sestavo. Ena izmed njih je zgodba o Barneyju in Betty Hill, po kateri so skoraj vse popkulturne upodobitve vesoljcev od šestdesetih let z Dosjeji X na čelu podedovale motiv zunajzemeljske ugrabitve. Betty in Barney Hill sta tako rekoč lastnoročno izumila žanr malih mož, ki se v letečih krožnikih spuščajo nad Zemljo, si izposojajo ljudi za medicinske raziskave in jih nato malo rabljene in za večno zaznamovane vrnejo na Zemljo.
-
28. 12. 2018 | Mladina 52 | Kultura | Portret
Timon Šturbej, gledališki in filmski igralec …
Če boste v središču Ljubljane opazili mladeniča, ki zamišljeno postopa naokoli in sam pri sebi nekaj mrmra, se nikar ne čudite. Zelo verjetno je, da ne gre za čudaka z glasovi v glavi, temveč za Timona Šturbeja, mladega igralca, ki na poti z gledališke vaje na snemanje filma ponavlja tekst za katerega izmed številnih likov, med katerimi dan za dnem preklaplja kot po tekočem traku. Šturbej, eden najbolj zaželenih igralcev mlajše generacije, se lahko v dramsko ali filmsko osebo tako vživi, da ga na ulici včasih stežka prepoznajo celo prijatelji. Tako je bilo denimo med snemanjem filma Posledice, čislanega prvenca Darka Štanteta, v katerem Šturbej igra Želeta, nasilnega prestopnika, poglavarja druščine mladih nepridipravov iz prevzgojnega zavoda. Vlogi v Posledicah je bil tako predan, da je zanjo radikalno spremenil zunanji videz: v fitnesu se je vidno okrepil, se pobril po glavi, obenem pa začasno spremenil tudi način govora in slog hoje.
-
28. 12. 2018 | Kultura
V K4 prihaja nemški techno romantik Skee Mask, v Kino Udarnik avstrijski producentski dvojec Dossa & Locuzzed, ki trenutno velja za eno izmed bolj vročih imen drum & bassa, v Tivoli Club pa angleška legenda acid techna in lastnik založbe Hydraulix Records - D.A.V.E. The Drummer.
-
27. 12. 2018 | Družba
Zakaj ne bo davka na sladke pijače
Državljanom kot kupcem se ni treba bati podražitve sladkih pijač in živil zaradi uvedbe posebnega davka na sladkor. Na ministrstvu za finance enako kot na ministrstvih za zdravje in za kmetijstvo menijo, da je prostovoljna zaveza proizvajalcev za zmanjšanje količine dodanega sladkorja v pijačah in živilih veliko učinkovitejša rešitev.
-
27. 12. 2018 | Družba
Kdo vse je prejel naziv Mladinina osebnost leta?
Tudi letos smo na Mladini izbrali osebnost leta. Že tradicionalno jo ovekovečimo na naslovnici zadnje številke v letu. Zakaj je prav aktualni predsednik vlade Marjan Šarec najbolj zaznamoval leto 2018, boste lahko prebrali jutri v novi Mladini, naslovnico pa smo razkrili že danes.
-
27. 12. 2018 | Politika
To je naslovnica jutrišnje Mladine: OSEBNOST LETA 2018
Ne zamudite zadnje letošnje številke Mladine, v kateri smo za vas, poleg rednih rubrik in aktualnih političnih, družbenih in kulturnih tem, uredili tudi pregled iztekajočega se leta! #Mladina52
-
27. 12. 2018 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo opero za mlade Všeč si mi, ki želi z aktualno begunsko tematiko preko umetnosti mlado občinstvo senzibilizirati tudi za pereča družbena vprašanja, otvoritev projekta Staša Vrenka z naslovom Zanke v prenosu, v katerem nadaljuje z obravnavo strojnih in programskih procesov snemanja, shranjevanja, obdelave in posredovanja zvoka, gostovanje avstralskega sodobnega cirkusa Circa Contemporary Circus s predstavo Ta čudovita bitja, koncert skupine Bossa de Novo.
-
24. 12. 2018 | Družba
Primer novinarja, ki si je izmišljeval zgodbe, je lekcija za medije
Mladi poročevalec, novinarski zvezdnik, nekdo, ki je poskušal poseči v kolesje zgodovine, je dejansko slepar in ponarejevalec. Claas Relotius, tako mu je ime, je priznal, da je v svojih reportažah prirejal dialoge, si izmišljal sogovornike, ponarejal dejstva. Ugledni nemški tednik Der Spiegel, njegov zdaj že nekdanji delodajalec, to afero označuje kot »najnižjo točko svoje 70-letne zgodovine«. Claas je ogrozil vrednote, ki jih uteleša Spiegel: temeljite preiskave, kakovostno pisanje, dejstva, ki so trdna kot skala. Članke Spiegla objavljamo tudi v tiskani Mladini, poudariti pa moramo, da v vseh teh letih nismo nikoli objavili nobenega članka omenjenega novinarja Claasa Relotiusa. Medij Spiegel svojo zgodbo nadaljuje brez "gnilega jabolka", proti nekdanjemu sodelavcu Relotiusu pa je že napovedal tudi kazensko ovadbo.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Uvodnik
Ta teden je Siol.net objavil novico, da bo moral Bernard Brščič, pomemben nastopač iz kroga SDS, nekdanji član kabineta Janeza Janše, ki v javnosti nastopa z izjavami, v katerih zanika holokavst in širi sovraštvo do beguncev, istospolnih, muslimanov, žensk in drugih skupin prebivalstva, na zagovor k delodajalcu. Brščič je zaposlen v državnem Elesu. A k Elesu se bomo še vrnili.
-
24. 12. 2018 | Kultura
Transspolno dekle, ki si želi postati balerina
Od 1. januarja 2019 dalje bo v Cankarjevem domu v Ljubljani na ogled film Dekle, prvenec belgijskega režiserja Lukasa Dhonta, ki je v Cannesu dobil nagrado za najboljši prvenec in nagrado Fipresci Evropske filmske akademije za odkritje leta 2018. Gre za portret odločnega dekleta, ki mu do izpolnitve sanj o baletni karieri stoji na poti le ena ovira: njeno telo.
-
21. 12. 2018 | Družba
Radio Mladina: Kakšni so partnerski odnosi leta 2018? Kaj je poliamorija, kako je s poroko?
Več pa si lahko preberete v 51. številki Mladine, in sicer v članku z naslovom Ljubezen >> http://www.mladina.si/188761/ljubezen/ #Mladina51
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/547718922&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
21. 12. 2018 | Družba
Posebna številka Mladine o Jezusu
Od danes naprej boste lahko na prodajnih policah in v naši spletni trgovini kupili posebno številko Mladine o Jezusu, ki je izšla v sklopu ZGODOVINA. Strokovnjaki, novinarji in zgodovinarji so na 80 straneh detajlno analizirali čas Jezusovega življenja. Besedila so vredna vaše pozornosti, saj prispevajo tudi k razumevanju današnje družbe, časa in prostora.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Družba
Miša, 25-letna študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je na izmenjavi v Berlinu, je na Tinderju pred časom spoznala Thomasa. Nedolžno dopisovanje in flirtanje je, ko sta ugotovila, da imata kar nekaj skupnih zanimanj, preraslo v bolj poglobljene pogovore. Začela sta se celo dogovarjati, da se bosta lotila skupnega umetniškega projekta. »Zaradi projekta sva se nato tudi sestala, da bi se o zasnovi pogovorila na štiri oči. Vendar je ’sestanek’ trajal šest ur in od tega je bilo projektu namenjenih kakšnih deset minut. Res sva se nepopisno ujela. Sledilo je še nekaj srečanj, med katerimi se je občutek naklonjenosti med nama počasi krepil,« pripoveduje Miša. Postajalo je jasno, da odnosa nobeden od njiju ne želi ohraniti zgolj na prijateljski ravni, in nekako takrat je Thomas Miši povedal, da je pravzaprav poročen. Z ženo sicer nista v »običajnem« zakonu, ampak imata odprto zvezo: ona je že približno tri leta v razmerju s še enim moškim, kar pa nikakor ne vpliva na njen zakon s Thomasom ali pozornost, ki jo namenja njuni triinpolletni hčerki. Tudi Thomas ima seveda proste roke, da si išče še druge partnerice (ali partnerje), vendar do Miše ni naletel na nobenega človeka, s katerim bi se želel vezati.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
Bivša zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc se je zdravstva lotila s temeljito, leto dni trajajočo analizo, ki so ji sledile velike reforme najpomembnejših zdravstvenih zakonov. Njen naslednik, Samo Fakin, se bo področja očitno lotil z drugega konca. Osredotočil se bo na vodenje zdravstvenih institucij – poskušal bo povečati odgovornost direktorjev. To je razumljivo: Kolarjeva je bila dobra poznavalka financ in sistemskih rešitev, Fakinu pa je bližja praksa. Je zdravnik iz Trbovelj, ki je nato vodil celjsko bolnišnico, še dlje časa, kar devet let, pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za zdaj so s Fakinom vsi deležniki zadovoljni, ne vemo pa še, zakaj: ker se reform še ni lotil ali ker morda ne bo dregnil v nevralgično točko zdravstvenih interesov, to je v zakon o zdravstvenem zavarovanju.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
Med 164 državami podpisnicami marakeške deklaracije oziroma dogovora ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je tudi Vatikan. V imenu Svetega sedeža je dogovor podpisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin in ob podpisu dejal: »Veselimo se udejanjanja dogovora in obljube o trajnostni, prostovoljni in dostojanstveni migraciji.« Dogovor je označil za »pomemben napredek pri skupni mednarodni odgovornosti za skrb in solidarnost«. Dodal je, da je bil dokument podpisan v ključnem trenutku, saj smo v zadnjih letih ugotovili, da neustrezni odzivi na izzive migracij vodijo v krizo. V tej pa lahko »migrante vidimo kot grožnjo in ne kot brate in sestre, ki potrebujejo našo solidarnost in zadovoljitev osnovnih potreb«.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Politika
»A ta baba sploh zna streljati?«
Slovenska vlada je na čelo policije in vojske pred kratkim postavila ženski. Pred mesecem je Alenka Ermenc postala načelnica generalštaba slovenske vojske, zdaj pa je bila za generalno direktorico policije imenovana Tatjana Bobnar.
-
21. 12. 2018 | Kultura
V Kurzschlussu bo potekalo praznovanje 6. rojstnega dneva, v okviru katerega bodo med drugim nastopili DJ Umek, Todd Terry in The Shapeshifters, v Gala halo prihaja britanski DJ in producent Kode9, eden od pionirjev dubstepa ter ustanovitelj in idejni vodja ene najpomembnejših neodvisnih založb Hyperdub, v K4 pa mlada beograjska DJ-ka Nevena Jeremic.
-
21. 12. 2018 | Mladina 51 | Žive meje
Sodeč po mirnem predprazničnem vzdušju in medijski tišini si človek v Sloveniji težko predstavlja, da te dni poteka ena najhujših evropskih političnih kriz zadnjih let. Da je Francija že tretji teden v ognju in da gre Madžarska hitro po isti poti, da Velika Britanija preživlja pretres za pretresom, da se v Italiji ob sprejemu proračuna prav tako obetajo turbulence. Medtem je Ukrajina razglasila vojno stanje, v Španiji pa se še ni polegel prah katalonske krize. Že res, da nam TV-dnevniki in časopisi med novicami iz tujine o teh dogodkih poročajo, a se vsa ta žerjavica, solzivec in jeza zdijo milijone kilometrov daleč. Prav nobenega znaka ni, da bi se pri nas lahko ulice kaj kmalu vnele ali da bi bila oblast kakorkoli ogrožena.
-
19. 12. 2018 | Družba
Preprosto do Mladininih plačljivih vsebin
Če ste na spletni Mladini naleteli na članek, ki je zaklenjen, in bi ga radi prebrali, pa vam trenutno ni do nakupa celotne številke, boste lahko to zdaj storili za ceno zgolj enega evra. Nov sistem, ki smo ga uvedli za naše bralce, bo nakup posameznega članka omogočal prek Monete, storitve PayPal in različnih plačilnih kartic.
-
20. 12. 2018 | Družba
Prepad med centrom in periferijo v EU
Zadnji tedni so šok za elito v Franciji. Protesti rumenih jopičev so dali glas članom francoske družbe, ki pogosto niso upoštevani. Med tistimi, ki to gibanje podpirajo, je tudi igralka in aktivistka Pamela Anderson, ki je postala odločna borka proti varčevalnim ukrepom. V svojih sporočilih poudarja širši pomen protestov v Franciji. Ti so boj 99 odstotkov ljudi, ki imajo dovolj neenakosti, proti politiki, ki jo predstavlja francoski predsednik Emmanuel Macron. To ne velja le za Francijo, ampak za cel svet. Napisala je tudi, da prezira nasilje, a kaj je »nasilje vseh teh ljudi in požgani avtomobili v primerjavi s strukturnim nasiljem francoske in globalnih elit«. David Broder je v publikaciji Jacobin objavil pogovor s Pamelo Anderson in hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom. Jutri bomo v novi Mladini intervju objavili v slovenščini.
-
20. 12. 2018 | Družba
To je naslovnica jutrišnje Mladine
Več o ljubezni leta 2018 si preberite v novi številki Mladine, ki izide 21. decembra. #Mladina51
-
20. 12. 2018 | Kultura
Slovenski pesnik pred svojim časom
Pesnik, pisatelj in esejist Jure Detela (1951–1992) je bil gotovo ena najzanimivejših literarnih figur, ki so v Sloveniji delovale v osemdesetih letih, vendar ga je takrat poznalo in bralo bolj malo ljudi. Šele v zadnjih letih Detelova poezija pridobiva veljavo, gotovo tudi zahvaljujoč pesniku, prevajalcu in umetnostnemu zgodovinarju Miklavžu Komelju, ki je dolga leta preučeval njegov opus in zapuščino ter tudi uredil zbirko Zbrane pesmi, ki je izšla letos pri Beletrini in v kateri so prvič zbrane vse Detelove pesmi, verzni fragmenti in osnutki – po kronološkem vrstnem redu.