• VG, STA

    12. 12. 2016  |  Svet

    Skrajni desničar Wilders po obsodbi zaradi diskriminacije še bolj priljubljen

    V petek se je končalo sojenje nizozemskemu skrajno desničarskemu politiku Geertu Wildersu. Sodišče ga je spoznalo za krivega diskriminacije proti ljudem maroškega porekla, ki jo je Wilders izražal na predvolilnem shodu leta 2014, vendar pa dokazov, da so njegove besede spodbujale sovraštvo, ni bilo. Za oris, Wilders je na enem izmed shodov množico vprašal ali si želijo »manj ali več Maročanov v svojem mestu na Nizozemskem«. Prisotni so vzklikali, da si želijo manj Maročanov, Wilders pa je z nasmeškom odgovoril: »To bomo uredili.« 

  • IK, STA

    12. 12. 2016  |  Svet

    Italijanski predsednik za novega premierja izbral dosedanjega zunanjega ministra 

    Italijanski predsednik Sergio Mattarella je za novega predsednika vlade izbral dosedanjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. 62-letni socialdemokrat bo zdaj oblikoval novo vlado, ki bo nadomestila vlado Mattea Renzija. Seznam ministrov naj bi predstavil že danes, o vladi pa naj bi parlament glasoval v sredo. Gentiloni je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA imenovanje Mattarelle sprejel pogojno; kot je povedal generalni sekretar predsednikovega urada Ugo Zappetti, bo najprej preveril, ali bo imel v parlamentu zadostno večino. Pred objavo novice o imenovanju se je Gentiloni pri Mattarelli mudil okoli 45 minut.

  • Vanja Gligorović

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Družba

    Prihaja Kekec!

    V zadnjih dneh je slovenske glave razburjala vsebina plakatov, ki naj bi bili domnevno že v nedeljo razobešeni po nekaterih večjih mestih na avstrijskem Koroškem. Na plakatu je prikazan Kekec iz istoimenskega filma režiserja Jožeta Galeta. Nedolžnemu Kekcu so na levo ramo dodali še slovenski državni grb, v spodnjem delu pa v nemščini pripisali nekako takole: »Morda je videti prijazen – vendar gre za ekonomskega migranta, ki si želi uničiti našo kulturo, izkoristiti naš socialni sistem, prevzeti naše službe in nadlegovati naše ženske. Branimo se!!!« Teorij o tej »plakatni aferi« je več. Nekateri menijo da gre za provokativno odpiranje vprašanj o strpnosti do drugačnih, drugi so se začeli zgražati, češ da gre za ostro kampanjo avstrijskih nestrpnežev. Zagotovo je vsebina plakata katerega izmed okoli 10.000 slovenskih delavcev v Avstriji upravičeno prizadela – toda ali si mnogi Slovenci ne mislijo enako o beguncih?

  • Damjana Kolar

    12. 12. 2016  |  Kultura

    Iskanje lepote v najbolj neznatnih trenutkih življenja

    Na rednem sporedu Kinodvora je od 12. decembra dalje na ogled film Paterson v režiji Jima Jarmuscha, ki ga je navdihnila istoimenska pesnitev Paterson Williama Carlosa Williamsa (izdana v petih knjigah med letoma 1946 in 1958) ter njegova znamenita misel: "Ni idej, so samo stvari." Z meditativno, poetično odo o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih našega življenja, eden vodilnih ameriških neodvisnih režiserjev še naprej vztraja v povsem samosvojem filmskem svetu.

  • Vanja Gligorović

    12. 12. 2016  |  Družba

    Globalna plastična juha

    V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je od že nekaj dni na ogled razstava »Končna postaja: Morje?«, ki tematizira plastične odpadke – njihov izvor, (ne)smisel, življenjsko dobo in končno tudi »življenje po življenju« biološko nerazgradljive plastike. Vedno več plastičnih izdelkov naposled pristane v morjih in oceanih. V središču postavitve razstave je inštalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij, ki simbolizira ekološko katastrofo, ki jo prinaša plastika v morjih. Sicer pa so eksponati razstave iz Baltskega in Severnega morja ter Havajev. Razstavo organizira Muzej za oblikovanje Zürich in je pri nas na ogled po gostovanju v več kot 17 mestih po celem svetu.

  • IK

    12. 12. 2016  |  Kultura

    Danes obletnica odmevnega uporniškega koncerta v okupirani Evropi

    Nocoj se bo v Veliki dvorani Grand hotela Union odvil 75. tradicionalni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in Mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je. Jubilej bodo obogatili tudi s člani Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani. Danes namreč slavimo 75-letnico zgodovinskega koncerta APZ, ki je  izčrpno opisan v poglavju "O zadnjem koncertu Akademskega pevskega zbora" v knjigi Boj brez puške izpod peresa Emila Cesarja, ki govori o takratnem pevcu Borisu Trampužu ta edinstveni uporniški koncert v okupirani Evropi.

  • IK

    11. 12. 2016  |  Kultura

    Umrla je Esma Redžepova, kraljica romske glasbe

    Po kratki in težki bolezni je v 74. letu starosti umrla kraljica romske glasbe Esma Redžepova. Njena glasbena pot je bila dolga dobrih 55 let, v Makedoniji pa velja za eno največjih glasbenih ambasadork svoje države. Za kraljico romske glasbe so jo razglasili leta 1976 na prvem mednarodnem festivalu romske glasbe, ki je potekal v Indiji, priznanje pa ji je izročila takratna predsednica vlade Indira Gandhi.

  • IK

    9. 12. 2016  |  Družba

    Sindikati zaradi prodaje Heliosa vlado ponovno pozivajo, naj zakonsko prepreči razprodajo državnega premoženja

    "Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prodaja Heliosa ni presenečenje. Da sedanji prodajalec, takratni kupec, ni strateški lastnik, ki bi v družbo pripeljal znanje, tehnologijo, razvoj in katerega delovanje bi odpiralo nova, kvalitetna ter dostojna delovna mesta, smo opozarjali že ob prodaji državnega deleža. Sedanja prodaja skupine Helios (in s tem tudi same družbe) zgolj potrjuje naše tedanje navedbe," je v sporočilu za javnost zapisal Dušan Semolič. 

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Uvodnik

    Čas za splošno stavko?

    Revija Time je ta teden že razglasila, kdo je njena osebnost leta: to je »Donald Trump, predsednik razdeljenih držav Amerike«. Vsaka država ima svoje delitve, pri čemer se tudi te skozi čas spreminjajo. Enkrat je ruralno proti urbanemu, drugič levica proti desnici, pa spet odvisno od države do države. Nekatere delitve so na pol naravne, spet druge povzročene, nekatere pa popolnoma nore in nepotrebne. Seveda mediji vsakič znova presenečeno v vseh državah ugotovijo, da je njihova nacija razdeljena. Dejstvo je, da je prav delitev bistvo vsakega političnega spopada, to je njegov osrednji del. A kljub temu še zdaleč ni nepomembno, kako daleč so politiki, mediji in družbena omrežja pripravljeni iti pri teh delitvah. Nekatere delitve, ki se začnejo kot politična propaganda, se končajo tudi krvavo. Niti ne tako redke, če smo zelo natančni.

  • 9. 12. 2016  |  Politika

    Radio Mladina: Borut Mekina o prodaji Heliosa

    Pogovor je nastal na podlagi članka Kobilice odhajajo >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/296965374&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Politika

    Kobilice odhajajo

    Kaj počno skladi špekulativnega kapitala? Skladi špekulativnega kapitala kot »roji kobilic planejo nad podjetja« in si »ne belijo glave z ljudmi, katerih delovna mesta uničujejo«, skladi špekulativnega kapitala ostajajo »anonimni, nimajo obraza«, in ko pokrajino opustošijo, gredo naprej, k naslednji žrtvi. To so več kot 16 let stare izjave iz Nemčije. Nemčijo, nemška podjetja od Siemensa naprej, so ob prelomu tisočletja »napadli« skladi kot BC Partners, Carlyle Group, Advent International, Permira, CVC Capital Partners, Saban Capital Group (SCG) ali Blackstone. Socialdemokrati, tedaj pod vodstvom Franza Münteferinga, so se želeli opustošenju upreti. Ponavljali so, da v Nemčiji takšnega »tržnega radikalizma« namesto socialnega tržnega gospodarstva ne bodo trpeli. Rezultat debate je bila posebna prevzemna zakonodaja, t. i. Risikobegrenzungsgesetz, ki jo je Nemčija sprejela leta 2008. Z njo so dodobra zajezili špekulativne nakupe, recimo tako, da so omejili preprodajo kreditov ali obremenitev prevzetih podjetij.

  • Urša Marn

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Politika

    Nadležni »ekoteroristi«

    Slovenci smo ponosni na svojo »zeleno« deželo. Zeleno je sopomenka za neokrnjeno naravo, neokrnjena narava pa magnet za turiste. Zato smo, seveda, vsi za zeleno.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Družba

    Dr. Nada Rotovnik Kozjek, prehranska strokovnjakinja

    Ob poplavi različnih opozoril, oglasov in nasvetov o zdravi prehrani je pogovor z doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, pravi balzam za dušo. Kot pravi, je večino teh nasvetov najbolje preslišati in zaupati sebi. Problem pa je, ker svojega telesa v kakofoniji zunanjih dražljajev sodobnega sveta niti več ne slišimo. In ker je v Sloveniji na vsakega resničnega prehranskega strokovnjaka vsaj trideset ljudi, ki se za prehranske strokovnjake izdajajo, je postavljanje stvari na svoje mesto zanjo in za njene kolege postalo sizifovo delo.

  • Damjana Kolar

    9. 12. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

  • IK

    9. 12. 2016  |  Družba

    Zbiranje sredstev za Parado ponosa 2017 z Rubyyy Jones

    Nocoj se bo na Metelkovi v klubih Tiffany in Monokel odvil prvi dogodek v podporo festivalu Parada ponosa 2017. Sezona večerov Pride Fundraiser je namenjena zbiranju finančnih sredstev za teden parade ponosa, osrednjemu dogajanju, ki v ospredje postavlja LGBT-pravice. V obeležitev mednarodnega dne človekovih pravic so organizatorji v ta namen povabili posebno gostjo, ki bo rušila stereotipne tabuje. Ob 23. uri bo namreč nastopila svetovno znana performerka Rubyyy Jones.

  • Izak Košir

    8. 12. 2016  |  Družba

    Kdo se boji Miklavževega Črnega Petra?

    Črni Peter oziroma »Zwarte Piet« je predbožični običaj na Nizozemskem, v Belgiji in Luksemburgu, ki pa se (prepočasi) opušča, saj številni menijo, da je neprimeren, celo rasističen. Zwarte Piet izvira iz belgijske zgodovine, o tem, kaj naj bi pravzaprav predstavljal, pa kroži več razlag. Gre za običaj, ki ga obudijo vsako leto 5. ali 6. decembra, odvisno od države. Če je verjeti zgodovinskim virom, je bil Zwarte Piet suženj sv. Nikolaja, če pa je verjeti zagovornikom, ki svojih trditev niso utemeljili na nikakršnih dejstvih, gre za Nikolajevega »pomočnika«.

  • Jure Trampuš

    2. 12. 2016  |  Mladina 48  |  Družba

    Pohvala z velikim pridržkom

    Ne prvič in tudi ne zadnjič je vlada v eni izmed lokalnih skupnosti iskala dodatne zmogljivosti za morebiti prihajajočo skupino novih prosilcev za azil, ki naj bi se zgrnili nad našo državo.

  • Izak Košir

    8. 12. 2016  |  Družba

    Nekaj, kar daje občutek, da je resnica, vendar to ni nujno res

    Združenje sestavljavcev oxfordskih slovarjev je za besedo leta 2016 izbralo post-truth oziroma postresnico. Definicija te besede je opis okoliščin, v katerih imajo na javno mnenje objektivna dejstva manjši vpliv kot čustva in osebno prepričanje posameznika. Beseda je bila izbrana v letu, ko so Britanci na referendumu izglasovali brexit, Američani pa so za predsednika izvolili republikanca Donalda Trumpa. Svet se je nedvomno spremenil, populizem ima vedno večjo moč, postresnica je torej nekaj, na kar se bomo morali navaditi, izraz pa se bo po vsej verjetnosti začel večkrat pojavljati v pisani in govorjeni besedi.

  • Damjana Kolar

    8. 12. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 8. do 11. decembra.

  • Vanja Gligorović

    7. 12. 2016  |  Družba

    Začetek družbenega eksperimenta

    »Ta trenutek je slovenski parlament najboljše digitalno analiziran na svetu, s tem pa se je začel družbeni eksperiment – ali lahko takšna analiza oziroma vpogled v delo Državnega zbora naredi državljanke in državljane bolj aktivne?« S tem vprašanjem je Filip Muki Dobranić, eden izmed ustvarjalcev in predstavljalcev Parlametra zakjučil slovesno odprtje projekta v polni dvorani Stare elektrarne. 

  • Darja Kocbek

    7. 12. 2016  |  Družba

    Minimalizem ali kako smiselno zmanjševati in ne nesmiselno trošiti

    Milena Glimbovski je pred dvema letoma v Berlinu skupaj s Saro Wolf odprla prvo trgovino za prodajo izdelkov brez embalaže. Odvečnih stvari se izogiba tudi v zasebnem življenju. Nazadnje je odpovedala svoje termine. Prejšnji teden je bila bolna, ker v tem tednu, ko se je vrnila v službo, ni želela delati 60 ur, je odpovedala vse termine, je povedala v pogovoru za Die Zeit.

  • Damjana Kolar

    7. 12. 2016  |  Kultura

    Z Air Mladinsko na poti do Farga

    V Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani bodo 12. decembra ob 19.00 premierno uprizorili predstavo o letenju z naslovom Človeški faktor, ki je nastala po besedilu irskega dramatika Busha Moukarzela in v režiji Matjaža Pograjca. Podobno kot pri drugih tekstih si je avtor tudi pri Človeškem faktorju vzel za izhodišče resničnost, a ga pri tem niso zanimale specifične zgodbe resničnih ljudi, temveč to, kaj za neko družbo pomeni pojav nečesa nerazložljivega, nekega skrajnega dogodka in kako se družba na to odzove. 

  • Darja Kocbek

    6. 12. 2016  |  Družba

    Medijske mreže in neenakost

    Ljudje po vsem svetu ne glede na to, kje živijo, večinoma ne znajo več živeti brez naprav, ki jim omogočajo medsebojno povezovanje in komunikacijo. Ta povezanost ima velik vpliv na družbeni napredek in globalno pravičnost. Enako velja za medije in informacijsko infrastrukturo, od katere je odvisen sodobni povezani svet. Tako kot se ekonomski modeli, katerih temelj sta trg in potrošnja, širijo v vse več svetovnih regij in prodirajo v vse več sfer vsakdanjega življenja, logika korporacij vse bolj zavzema medije in digitalne platforme.

  • Klemen Košak

    2. 12. 2016  |  Mladina 48  |  Politika

    Vrača se »praznik mačka«

    To zimo sta božič in prvi dan novega leta na nedeljo, zato so se verjetno številni delavci s še večjim razočaranjem spomnili, da je bil nedavno tudi 2. januar dela prost dan. Te občutke je v torek največja vladna stranka odpravila. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je napovedala, da bo 2. januar prvič po letu 2012, ko ga je delovnega naredila vlada Janeza Janše, spet dela prost.

  • Vanja Gligorović

    4. 12. 2016  |  Politika

    Prek skritega lastništva do pranja denarja in financiranja terorističnih skupin

    Poročilo Transparentno dejansko lastništvo ocenjuje slovenski zakonodajni okvir transparentnosti dejanskega lastništva kot zelo močan, a dodaja, da je takšna ocena pričakovana, saj se je pred izidom poročila v slovensko zakonodajo implementirala četrta evropska direktiva za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma iz lanskega leta. Vprašljiva je predvsem učinkovitost nadzora nad izvajanjem nekaterih novimi zakonskih obveznosti, ki jih predvideva slovenski zakon, menijo na Transparency International Slovenia. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je v veljavo stopil pred dobrima dvema tednoma.

  • Pod pragom tveganja revščine živi skoraj vsak šesti starostnik, starejši od 65 let

    Lani je prostovoljka, ena izmed tistih, vključenih v projekt Starejši za starejše, v Ljubljani opravljala rutinsko anketiranje starostnikov in pri tem naletela na moškega, ki mu je s svojim obiskom po vsej verjetnosti rešila življenje. Prostovoljka je, kot vsako leto, od koordinatorke projekta Starejši za starejše Ljubljanske regije dobila svoj del seznama občanov, starejših od 69 let. Poleg imen je dobila tudi naslove, da jih obišče na domu in s kratko anketo preveri, kako živijo. Prvi obisk je sicer namenjen predvsem temu, da prostovoljec starostnika spozna, se z njim pogovori in presodi, v kakšnem stanju je. A ko je naša prostovoljka potrkala na vrata manjšega stanovanja v Ljubljani, je doživela neprijetno presenečenje. Standardna pomoč v obliki pogovora ali prevoza do trgovine v tem primeru ni zadoščala: starejši gospod, ki ji je odprl, je bil komaj še pri življenju.

  • Damjana Kolar

    6. 12. 2016  |  Kultura

    Umetnost po postmodernizmu

    V Narodnem muzeju Slovenije (Metelkova) v Ljubljani bodo danes, 6. decembra ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Druga eksplozija - 90. leta, na kateri bodo prvič predstavljene radikalne prakse vizualne umetnosti devetdesetih v Sloveniji. Razstavljeni bodo koncepti, objekti, skulpture, instalacije, video dela, spletni projekti, fotografije, zvočni projekti, knjige in časopisi umetnika ter tiskovine in originalna dokumentacija. Na razstavi sodelujejo: Jože Barši, Vuk Ćosić, Maja Licul, Marko Peljhan, Alenka Pirman, Tadej Pogačar, Marjetica Potrč, Marija Mojca Pungerčar, Franc Purg, Anja Šmajdek, Nika Špan, Apolonija Šušteršič, Janja Žvegelj. Kustos razstave: Tadej Pogačar

  • Izak Košir

    2. 12. 2016  |  Mladina 48  |  Politika

    Davek na internet? Resnično?

    Slovenski tiskani mediji so v krizi. Hkrati zaradi različnih vzrokov raziskovalno, kakovostno novinarstvo izgublja vire financiranja, država pa išče načine, kako to težavo rešiti. Kakovostni in kritični mediji niso pomembni zgolj za novinarstvo, temveč tudi za širšo družbo, demokracijo, izobraževanje, nadzor oblasti. Kriza tiskanih medijev je posledica pretirane komercializacije, tabloidizacije medijskih vsebin, pa tudi pojavitve spleta in brezplačnih spletnih novic. Do danes nismo dobili učinkovitega modela, ki bi ta trg reguliral in hkrati omogočal sobivanje spletnih in tiskanih medijev, ne da bi posegal v svobodo interneta ali drugih medijev.

  • Darja Kocbek

    5. 12. 2016  |  Svet

    Vzpon skrajne desnice: Kar je bilo leta 2014 grozno, je zdaj veliko bolj nevarno

    Razumljivo je, da spletno gibanje Gamergate večine ljudi ni zanimalo. Zasnovano je bilo prek twitterja leta 2014. Širilo se je s sovraštvom, čeprav so mnogi, ki so bili povezani z njim, zanikali, da je njegov problem nadlegovanje ali so trdili, da je to neugoden stranski učinek. Ljudje Gamergate niso podpirali zaradi širjenja sovraštva, ampak zato, ker jim je bila vzeta volilna pravica, se počutijo prezrte, hočejo videti sistemske spremembe.