• Gen iz žegnane vode

    Aprila 2014 je tedanji ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli pri stavbi ameriškega veleposlaništva v Republiki Sloveniji v Ljubljani odkril spominsko ploščo v čast slovenskim žrtvam »vseh treh totalitarnih režimov«, torej fašizma, nacizma in komunizma. Od tedaj t. i. evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov – ki so ga predlagale vzhodnoevropske države, evropski parlament pa je predlog leta 2009 sprejel in za praznik določil 23. avgust, ker je bil na ta dan leta 1939 sklenjen t. i. pakt Molotov-Ribbentrop – v Sloveniji počastijo pred ameriškim veleposlaništvom. (Ideološki konstrukt praznika in raznih podobnih resolucij sem že analiziral v Mladini, seveda ne edini ne v Sloveniji in ne v EU.)

  • Uredništvo

    1. 9. 2017  |  Družba

    RTV Slovenija obsodila Reporter v primeru Eugenije Carl

    RTV Slovenija obsoja poskus profesionalne in osebne diskreditacije novinarke Eugenije Carl, ki jo je bila ta deležna v zadnji številki revije Reporter, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bodo svoje novinarke in novinarje, ki so zavezani profesionalnim normam, spoštovanju splošnega kodeksa novinarjev Slovenije ter hkrati spoštujejo etična merila in programske standarde javnega medijskega servisa RTV Slovenija, javno in po vseh možnih pravnih poteh zaščitili pred neosnovanimi profesionalnimi in osebnimi diskreditacijami. "V kolikor kdorkoli ocenjuje, da so slednja pravila kršena, ima vedno možnost, da ustrezno reagira," še dodajajo.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura

    Stefan Hertmans, književnik

    Belgijski pisatelj Stefan Hertmans, ki se je rodil leta 1951 v flamskem Gentu, je avtor več kot dvajsetih leposlovnih del, v svetovni javnosti pa je najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. V romanu, izšel je leta 2013, je na podlagi obsežnih spominov svojega dedka, flamskega slikarja, slikovito opisal kulturne, politične in družbene razmere v Belgiji na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in grozodejstva 1. svetovne vojne skozi oči navadnega vojaka. Dobitnik najpomembnejših literarnih nagrad na nizozemskem govornem območju je prejšnji teden kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina prebral Odprto pismo Evropi in v njem Evropejce pozval k oblikovanju strpne, socialne in demokratične Evrope, ki bi znala iz globalizacije prevzeti najboljše in se postaviti po robu silam nacionalizma.

  • Damjana Kolar

    2. 9. 2017  |  Kultura

    Petnajst let Sound Explicit

    V Galeriji Jakopič v Ljubljani bo 4. in 5. septembra potekal Sound Explicit, cikel zvočnih in avdio eksperimentalnih performansov, ki predstavljajo širok žanrski razpon – od zvočnih raziskav, improvizirane glasbe do eksperimentalnih zvočnih projektov. Ciklus je Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Center in Galerija P74 zasnoval leta 2003 z namenom, da bi podprl neodvisno raziskovanje in kreativno ustvarjanje na področju zvočnih umetnosti. Petnajsta edicija bo ponudila kar šest brezplačnih koncertov vrhunskih mednarodno uveljavljenih izvajalcev.

  • Vanja Pirc

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura

    Zmajev in iger

    Le kaj mi je bilo tega treba, sem se spraševala, ko sem v majhni, tesni jami, pred katero se je drenjala gruča turistov, vendarle prišla na vrsto, da sem se po skalah spustila na ozko ploščad za enega, največ dva človeka in ob tem trepetala, da ne bi čofnila v vrelo vodo, ki je brbotala po skoraj celotni površini jame. Nad vodo so se vile čudovite meglice iz sopare, res je bilo lepo, saj je šlo za enega od mnogih naravnih čudes, ki jih skriva okolica jezera Myvatn na severu Islandije. A ta država ima še neskončno veliko naravnih znamenitosti in mnoge so še precej bolj dih jemajoče od te majhne jame. Zato sem si, medtem ko sem se zelo nejunaško oklepala skal, morala priznati, da sem se tam v resnici znašla samo zaradi nadaljevanke Igra prestolov.

  • Damjana Kolar

    1. 9. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V Gala hali bodo obeležili 10. obletnico serialke Zeleno sonce. Nastopili bodo Udo Brenner, DJ Borka in DJ Pips, eden glavnih ustanoviteljev Hrvatske funk delegacije ter kreativna glava osiješkega kolektiva Big Mama Sessions. V K4 in Moderni bo potekal Od:vod festival, na katerem se bodo predstavili: Octex, Evano, Mayell, Zergon, Dojaja, Mantain, Woo-d, Disco Durum in drugi, v Canteri Baia di Sistiana pa bo gostoval DJ Umek.

  • IK, STA

    31. 8. 2017  |  Politika

    Vlada umaknila kandidaturo Boštjana M. Zupančiča

    Vlada je danes umaknila podporo kandidaturi Boštjana M. Zupančiča za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice. Vlada se je za to odločila zaradi Zupančičevih spornih zapisov na spletnih družabnih omrežjih glede enakopravnosti spolov in pravice do splava oz. pravic žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

  • Darja Kocbek

    31. 8. 2017  |  Svet

    Google, Facebook in Amazon je treba nacionalizirati

    Tehnološke družbe, kot so Google, Facebook in Amazon, ki jim poslovni model omogoča, da služijo velike denarje in na veliko zbirajo podatke, ne proizvajajo stvari, kot so jih tradicionalna podjetja. Facebook povezuje uporabnike, oglaševalce in razvijalce, Uber ponuja povezavo med vozniki in potniki, Amazon med kupci in prodajalci. Kritična masa je tisto, zaradi česar so ta podjetja uspešna. Njihova značilnost je tudi, da so monopolisti. Google, Facebook in Amazon so na Zahodu najpomembnejši, v Guardianu piše Nick Srnicek.

  • Damjana Kolar

    31. 8. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    V Vodnikovi domačiji bodo odprli mednarodno skupinsko razstavo z naslovom Arbitrarnost v besedi in v vsakdanu, ki sta jo pripravila kustosa Petja Grafenauer in David Kranzelbinder. Pred Pritličjem bo potekal zaključni koncert cikla Selekcija, na katerem no nastopila Katja Šulc. V Cankarjevem domu bo nastopil Orkester Mariinskega gledališča pod vodstvom Valerija Gergijeva. V Judovskem kulturnem centru v Ljubljani bo potekal Evropski dan judovske kulture, v Športnem parku Breza v Straži pri Novem mestu pa koncert v podporo legendarnemu Mladininemu kolporterju in punkerju Branetu Koncilji.

  • Darja Kocbek

    30. 8. 2017  |  Svet

    Več držav resno razmišlja o uvedbi lastne virtualne valute

    Estonija, ki ima od leta 2011 evro, razmišlja, da bi uvedla lastno virtualno valuto estcoin. Njena prednost pred drugimi državami, ki prav tako razmišljajo o uvedbi svoje digitalne valute, je, da ima v javnem sektorju že vzpostavljeno digitalno infrastrukturo. Z digitalno valuto bi omogočila ljudem po vsem svetu, da bi lahko neposredno investirali v njeno digitalno gospodarstvo prihodnosti.

  • Peter Petrovčič

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Nekdanji  član

    V eni izmed nedavnih številk revije Reporter je bil objavljen intervju z Radom Pezdirjem, ekonomistom, ki se je v zadnjih letih lotil zgodovinarskega dela oziroma preučevanja polpretekle zgodovine, točneje skrivnosti Udbe.

  • Damjana Kolar

    30. 8. 2017  |  Kultura

    Med sodobnim in urbanim plesom

    Murska Sobota bo med 31. avgustom in 2. septembrom prizorišče mednarodnega festivala Front@ sodobnega plesa, ki bo dvanajsto leto zapored gostil vrhunske tuje in domače plesne predstave. Festival, ki nastaja v produkciji zavoda Flota in v koprodukciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport ter Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota, se odvija od leta 2006 v Murski Soboti, s čimer prispeva tudi k decentralizaciji sodobnega plesa v Sloveniji. 

  • Darja Kocbek

    29. 8. 2017  |  Svet

    Pri patentih za samovozeče avtomobile sta družbi Tesla in Apple nepomembni

    Velika tehnološka podjetja v ZDA in na Kitajskem razvijajo samovozeče avtomobile in sisteme, ki naj bi omogočili, da bi tovrstne avtomobile lahko postavili na ceste. Največ idej za to pa ima nemški dobavitelj avtomobilski industriji Bosch. To je mogoče sklepati po številu patentov, ki jih je registriral od leta 2010. Nasploh pa imajo nemška podjetja v lasti 52 odstotkov vseh patentov s področja avtonomne vožnje, ugotavljajo na Inštitutu nemškega gospodarstva.

  • Damjana Kolar

    29. 8. 2017  |  Kultura

    Različne oblike tišine na internetu

    V Projektnem prostoru Aksioma Ljubljana bodo 30. avgusta ob 20.00 odprli razstavo švicarskih umetnikov Christopha Wachterja in Mathiasa Juda z naslovom "…" arheologija tišine v digitalni dobi. Umetnika posvečata posebno pozornost različnim oblikam tišine, ki prevladujejo na internetu; s svojim delom skušata spodkopati strukture moči, hkrati pa tudi razviti komunikacijsko orodje in sisteme za ljudi, ki to potrebujejo. Pred odprtjem razstave bosta umetnika na predavanju predstavila širši pogled na koncept razstave, ki sega do izoliranih in skritih globin. "Zlasti v digitalni dobi običajno pozabljamo na izključitve in vrzeli, ker v našem svetovnem razgledu niso vidne. Če se zazremo v naše komunikacijske pogoje, lahko uresničimo nove strategije in načine doseganja soljudi." Kustosinja razstave: Daphne Dragona

  • Vasja Jager

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    »Slovenskost« na izpitu

    Podmladek zunajparlamentarne Slovenske ljudske stranke (SLS) se zavzema za spremembo zakonodaje in zaostritev pogojev za vstop in bivanje prosilcev za azil. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik glavnega odbora Nove generacije (NG SLS) Alexander Crowther, bi morali kandidati za azil v letu po prihodu dokazati, da zadovoljivo obvladajo slovenščino in poznajo slovensko zgodovino. »V primeru, da ne izpolnijo te obveznosti, bi sledila repatriacija v državo izvora ali v državo, ki je pripravljena te državljane vzeti.« Pri tem so opozorili na primera Avstrije in Norveške, ki sta sprejeli podobne ukrepe omejevanja pritoka beguncev. Pozabili so omeniti, da gre, v nasprotju s Slovenijo, za ciljni migrantski državi, ki sta doživeli neprimerno večji naval prosilcev za azil ...

  • IK, STA

    28. 8. 2017  |  Politika

    Na vrhu še vedno Pahor in SDS

    Vlado premiera Mira Cerarja podpira 36,6 odstotka vprašanih, najbolj priljubljen politik pa ostaja predsednik republike Borut Pahor. Če bi danes potekale državnozborske volitve, bi 13,1 odstotka vprašanih volilo SDS, sledita ji SD s 7,3-odstotno podporo in SMC s 5,1-odstotno podporo, je pokazala anketa, ki jo za Pop TV izvaja Mediana Pulse.

  • Uredništvo

    28. 8. 2017  |  Družba

    Selitev tovornega prometa na železnico

    Država je kanadski Magni namenila več kot 40.000 evrov subvencije na zaposlenega. Pri Inštitutu Danes je nov dan (DJND) pravijo, da je s takšno subvencijo tudi sam sposoben zagotoviti subvencijo 400 novih (digitalnih, torej lahko tudi štajerskih) delovnih mest. "Upamo si trditi celo, da bi ustvarili bolj prijazna delovna mesta do narave in ljudi, kot se obetajo na tekočem traku lakirnice. Počivalšek se je biznisa lotil zelo zagreto, pri tem pa pozabil, da je minister, ne direktor kakšnega zasebnega investicijskega sklada - lobističnih stikov s predstavniki Magne namreč ni nikoli prijavil KPK," so še zapisali.

  • Darja Kocbek

    28. 8. 2017  |  Družba

    Bi bilo treba tekste, ki jih napišejo računalniki, označiti?

    Nemški novinarji so začeli razpravljati, ali bi tekste, ki jih napišejo roboti oziroma računalniki, bilo treba označiti. Rainer Stadler v Neue Zürcher Zeitung piše, da je ta tema nekoliko futuristična, ker so teksti, ki jih napišejo roboti, dejansko še obrobni fenomen. Nekateri organi objavljajo računalniško sestavljene tekste o športnih prireditvah, borznih gibanjih in vremenu. To računalniki zmorejo, več ne. Še ne.

  • Uredništvo

    28. 8. 2017  |  Kultura

    Povezovanje manjšinske in priseljenske skupnosti

    Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan je med septembrom 2016 in avgustom 2017 s projektom Scena povezuje z brezplačnimi delavnicami pripadnikom manjšinske in priseljenske skupnosti poskušalo približati sodobne gledališke prakse. Ob zaključku projekta bodo pripravili okroglo mizo, večer standup komedije, gledališki večer s predstavama Fadilove muke in Šarenka ter impro šov. 

  • Damjana Kolar

    28. 8. 2017  |  Kultura

    Mednarodni festival kratkega filma v Ljubljani

    Med 28. avgustom in 2. septembrom bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 3. FeKK-mednarodni festival kratkega filma, ki bo tudi letos postregel s pestrim filmskim dogajanjem. Festival organizira Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken, katerega cilj je kratko formo v javnem diskurzu enakovredno postaviti ob bok celovečerni ter ustvariti stičišče avtorjev, teoretikov, producentov in festivalskih organizatorjev. Osrednji del festivala predstavljata tekmovalna programa domačih (FeKK SLO) in bivših domačih (FeKK YU) kratkometražnih filmov, med katerimi bo zmagovalca izbrala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Jukka Pekka Laakso (direktor filmskega festivala Tampere), Ingrid Beerbaum (novinarka in filmska kritičarka iz Berlina), Michael Pattison (britanski kritik, pisec, programski selektor in filmski avtor).

  • Peter Petrovčič

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Kazen zaradi nudizma

    »Na-na-naturist je odvrgel figov list … po vsem telesu rjav, tak je naturist taprav …« je v pesmi Naturist na Melodijah morja in sonca daljnega leta 1983 prepevala glasbena skupina 12. nadstropje. Pred dnevi, 35 let kasneje, pa so nudisti na divji plaži med Fieso in Piranom dobili obisk policistov. Ti so eni osebi izrekli opomin zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju.

  • Igor Jurekovič

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Google proti socializmu

    Google je spomladi napovedal, da bo za preprečitev širjenja lažnih novic priredil način iskanja. Uporabniki naj bi imeli možnost sumljive novice in spletne strani označiti in jih dati pod drobnogled. Za zlonamerna ali zavajajoča lahko označimo različna iskalna gesla, ki nam jih Google samodejno ponudi pri vnašanju iskalnega niza.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Mladi? Naj crknejo.

    Vse nadaljnje vrstice bodo utemeljitev grobega naslova.

  • Peter Petrovčič

    24. 8. 2017  |  Politika

    Janša obsojen

    Sodišče v Velenju je zavrnilo pritožbo Janeza Janše na odločitev, da v zadevi Mojca Pašek Šetinc proti Janezu Janši ne bo ponovno odločalo in s tem potrdilo sodbo, po kateri mora Janša tožnici izplačati 6000 evrov odškodnine, ker jo je (skupaj z še eno novinarko TV Slovenija Evgenijo Carl) označil za odsluženo prostitutko.

  • Jure Trampuš

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Kult spočetja

    Jugoslovanska ustava, ki je bila sprejeta leta 1974, od tega je že več kot 40 let (!), je v 191. členu določila, da je »pravica človeka, da svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.« Jugoslavija je takrat postala ena od prvih držav, ki so v ustavo zapisale pravico do svobodnega odločanja. Nekaj let kasneje, 26. aprila 1977, je v Sloveniji začel veljati zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, v njem pa so bile podrobno predstavljene različne politike, s katerimi naj bi se uravnavalo rojstvo – vse od kontracepcije, prekinitve nosečnosti pa do zdravljenja neplodnosti.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo

    Socialni demokrati so že več kot leto najbolj priljubljena koalicijska stranka, zato njihov predsednik Dejan Židan v tem intervjuju napoveduje, da bo naslednji predsednik vlade. V stranki se na prevzem oblasti že pripravljajo, čeprav je do pomladi prihodnje leto, ko bi lahko bile redne volitve, še pol leta. Če mu bo uspelo, bo za njim zanimivih deset let. Po letu 2007 je sprva opravljal funkcijo predsednika uprave skupine Panvita, leta 2010 pa je že postal minister za kmetijstvo, tedaj še v vladi Boruta Pahorja. Sedaj prihaja kot njegov naslednik. Pravi, da z naučeno lekcijo, ki so jo Socialni demokrati dobili po padcu Pahorjeve vlade.

  • Marjan Horvat

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Prekmurski Slomšek. Antisemit?

    Predsednik Borut Pahor se že od začetka mandata ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom odpravi v Črenšovce in tamkaj položi venec pred spomenikom narodnega buditelja, duhovnika, politika, založnika in urednika Jožefa Klekla st. (1874–1948). Klekl st. je bil, poleg Ivana Jeriča, svojega malega bratranca Jožefa Klekla ml. in že prej Franca Temlina ter Števana in Mikloša Küzmiča, med tistimi narodno zavednimi Slovenci, ki so na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje, v času hudega vala madžarizacije, utrjevali narodno zavest Slovencev med Muro in Rabo. Klekl st. je v svojih časopisih, zlasti v Novinah, v prvi polovici prejšnjega stoletja seznanjal prekmurske Slovence z dogajanjem v Slovenski krajini (kakor se je tedaj imenovalo Prekmurje), z razmerami v matici in drugod po svetu, posebno pozornost pa je namenjal prekmurskim izseljencem, saj je objavljal zapise ali pričevanja o njihovem življenju v tujini.

  • Damjana Kolar

    25. 8. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    Za vse ljubitelje underground eleketronike 777music predstavlja drugi dogodek na Trnfestu pod imenom Technological, na katerem se bodo predstavili: Luxia, Lucky Left, Erik Gross. V Pritličju bo v okviru Poletnega celovečerca nastopil DJ Shekuza, v K4 Dojaja, Schrauff in Thon Kland, Ambasada Gavioli pa bo gostila Hommega Productions iz Izraela, ki praznuje 20. letnico,

  • Jure Trampuš

    24. 8. 2017  |  Kultura

    Strip o padli gazeli

    V Mladini bo začel izhajati strip Zadnji let Tonija Mrlaka. Strip, ki sta ga ustvarila Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić, tandem, ki je naredil tudi kultne Meksikajnarje, naš naobsežnejši strip, opisuje življenjsko zgodbo pilota helikopterja, ki je bil sestreljen med osamosvojitveno vojno v središču Ljubljane. Helikopter je na svojem zadnjem letu prevažal kruh, sestrelili pa so ga s stolpnice na Trgu republike. V Ljubljani se je pač »premalo pokalo«.

  • Darja Kocbek

    24. 8. 2017  |  Svet

    Kako tehnološka podjetja podpirajo sovražne skupine

    Zaradi »skrajne sovražnosti do Muslimanov« sta nevladna organizacija Southern Poverty Law Center in judovska organizacija Anti-Defamation League spletno stran Jihadwatch.org označili za aktivno sovražno skupino. Britansko notranje ministrstvo je leta 2013 direktorju strani Robertu Spencerju zaradi njegovih stališč glede Islama prepovedala vstop v državo. Ta stališča pa ne motijo tehnoloških podjetij PayPal, Amazon in Newsmax, ugotavljajo novinarji ProPublice.