-
15. 9. 2019 | Svet
Google bo v svojem spletnem iskalniku favoriziral kakovostne medijske vsebine
Vodstvo Googla je napovedalo spremembe algoritma iskalnika, da bo ta dajal prednost kakovostnim medijskim vsebinam. Družba je namreč že nekaj časa tarča kritik, da ne stori dovolj za ločevanje kakovostnih od ostalih novic, med njimi tudi lažnih. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedali pri Googlu, bodo vsebine, ki so zahtevale več dela - na primer preiskovalnega novinarstva - in ne le kopiranje, izpostavili pred ostalimi.
-
16. 9. 2019 | Kultura
V Portorožu bo med 17. in 22. septembrom potekal 22. Festival slovenskega filma. Osrednji slovenski filmski dogodek, ki bo potekal na dveh prizoriščih, v Avditoriju in kinu Monfort, bo letos ponudil 106 filmov, od tega 57 v tekmovalnem programu: 11 celovečernih filmov, 10 manjšinjskih koprodukcij (8 celovečernih in 2 kratka filma), 5 srednjemetražnih, 18 kratkih in 13 študijskih filmov. Letošnji Badjurov nagrajenec je neodvisni filmski avtor in komponist zvoka Andrej Zdravič, ki se mu bodo v sekciji Posvečeno poklonili s projekcijo štirinajstih njegovih eksperimentalnih filmov.
-
14. 9. 2019 | Družba
Vsakomur bi morali dodeliti 120 tisoč evrov kapitala, da bi si lahko kupil stanovanje
Šest let po objavi uspešnice Kapital v 21. stoletju, je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil novo knjigo o kapitalizmu. Naslovil jo je Kapital in ideologija. V skladu s pravilom, da vsaka uspešnica potrebuje nadaljevanje, v njej podrobneje obdela teme iz prve knjige. V pogovoru za L'Obs je povedal, da je njegova nova knjiga boljša, ker se je v petih letih naučil veliko novega, preučil več zgodovinskih ozadij in podatkov.
-
14. 9. 2019 | Družba
Ironija kot glavna konstanta EU
Evropska komisija je novim kandidatom za komisarje razdelila resorje. Sloveniji (Lenarčiču) je dodeljen stranski resor za krizno upravljanje, Madžarski in njenemu spornemu kandidatu pa resor za soseščino in širitev.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Uvodnik
Svet slovenske energetike je izrazito politična zadeva. Celotno področje bi lahko poimenovali kar mali politični in strankarski raj. Energetika je namreč navidezno pravi konkurenčni posel, s katerim kot da država nima in ne sme imeti nobene zveze, ker sicer ne bi deloval po ekonomskih načelih. To naj bi bil resen biznis, s konkurenco, trgom, velikimi igralci, hudimi boji za vsakega odjemalca. Pa ni. V resnici je to popolnoma državni sistem, ki pa je ravno dovolj izločen iz države, da zanj ne veljajo pravila javnega sektorja, hkrati pa je ravno dovolj vključen v državo, da lahko politika na energetiko vpliva. Strankam na primer ni nikoli uspelo uvesti pokrajin, a ko gre za razdelitev vpliva v energetiki, so se politične stranke sposobne dogovarjati in tudi dobro sodelujejo. Med strankami velja tiha zaveza molka in tudi vsaka nova stranka, ki vstopi v vladne prostore, hitro dobi svoj »energetski okoliš«. V inkriminirani družbi Sodo sta si na primer vpliv v harmoničnem sodelovanju delili sicer največji politični nasprotnici SDS in SD.
-
13. 9. 2019 | Družba
Poziv Mercatorju: Igrate se z usodami več tisoč delavcev!
Sindikalist Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je na trgovski koncern Mercator naslovil javni poziv, saj trgovec še vedno sodeluje s podjetjem Staminus, katerega delavci v vaših trgovinah polnijo police oziroma delajo v skladiščih. Lukić opozarja, da je glede na način dela več kot jasno, da je podjetje Staminus neregistrirana agencija za zagotavljanje dela, zato vodstvo Mercatorja opozarja na naslednje določbe Zakona o inšpekciji dela:
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Le redkokdo izmed prebivalcev Slovenije je do minulega tedna, ko je izbruhnila nova afera z vladnim kadrovanjem in v katero se je tokrat zapletla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, slišal za kratico »Sodo«. Vemo, da obstaja Elektro Maribor in Elektro Ljubljana, ali pa ELES, ampak kaj, zaboga, je Sodo? V člankih in televizijskih prispevkih, ki so jih mediji, kot se spodobi za aferaško dvigovanje temperature, z vedno novimi in novimi podrobnostmi objavljali kot po tekočem traku, je pojasnilo te kratice, če sploh, sledilo povsem na koncu. Češ, Sodo je »sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, domnevno odgovoren za državno distribucijsko omrežje, ki letno obrne nekaj sto milijonov evrov«. Kar pa žal ne pove veliko. Kajti odgovor na to vprašanje je nemara bistven za razumevanje celotne peripetije.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Družba
Dan Podjed, antropolog: Digitalni totalitarizem, sistem družbenega razvrščanja, bo deloval
Dan Podjed (1975) je antropolog, ki raziskuje pod okriljem Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, projektno sodeluje z Inovacijsko-razvojnim inštitutom Univerze v Ljubljani ter poučuje na ljubljanski Filozofski fakulteti. V raziskovalnem delu na presečišču različnih ved preučuje družbene fenomene, povezane z odnosom med ljudmi in sodobnimi tehnologijami. Za svojo nedavno izdano knjigo Videni, ki nosi podnaslov Zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo, pravi, da je »bila zastarela v trenutku, ko je izšla«, saj v njej raziskuje hitro razvijajoč se svet visoke tehnologije, s katerim je tako rekoč nemogoče ostati ustrezno seznanjen: »kot bi bil na tekočem traku, na katerem tečeš hitreje in hitreje, a si ves čas na istem mestu,« pravi.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Družba
Zaprite oči in mislite na Slovenijo!
Ameriška trgovska veriga Costco je nedavno z vsem vikom in krikom odprla svoj prvi hipermarket na Kitajskem – v Šanghaju. Toda prišlo je toliko ljudi, da so ga skoraj podrli. Preplavili so ga in zgazili – kot stampedo, kot cunami, kot potres. Naval je bil brezmejen. Niti policija – kitajska, idealna za obvladovanje takšnih ekscesnih, »izgredniških« množic! – ni mogla krotiti prometa. Množice, ki so se valile v Costco, so ustavile tudi promet v širši okolici. Kupci so samo na parkiranje čakali tri ure. Otroci niso mogli iz bližnjih šol.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Žive meje
Neverjetno, kako vneto smo se vsi spravili v lov na goljufe. S kakšno strastjo navajamo zgodbe o ljudeh, ki »hodijo z audijem po socialno pomoč«. Kako znamo vsi na pamet našteti družbene skupine, ki naj bi živele na davkoplačevalski račun. Leni študenti, mame s preveč otroki, cigani in migranti … vsi bi nekaj zastonj! In kako radi buljimo v tiste grafe, ki nam jih vsak dan kažejo na TV-ju in ki prikazujejo pičlo razliko med najnižjo minimalno plačo ter najvišjim možnim socialnim prejemkom. »V tej državi se sploh ne splača delat!« si ponavljamo. Novinarji in TV-napovedovalci zaskrbljeno kimajo z nami. Predsednik vlade nas razumevajoče gleda in tolaži, da tega že ne bo dovolil. Vsa država je odločena, da je treba te goljufe zlepa ali zgrda prisiliti k delu.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Družba
Zakaj moramo na prevode uspešnic čakati tako dolgo
Na dan, ko je izšel roman The Testaments Margaret Atwood, nadaljevanje Dekline zgodbe, so slovenski bralci svoj izvod že lahko kupili v izbranih knjigarnah Mladinske knjige. Pohvale za ažurnost. Vendar pa so španski, italijanski in nemški bralci na ta dan že lahko brali isto knjigo v svojem jeziku. Prevodi so izšli simultano z izvirnikom.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Sira, tudi sama nekoč begunka, dela kot prevajalka za več jezikov v azilnih postopkih. V zameno za (begunski) denar resnične zgodbe prosilcev za azil spreminja v zgodbe, na podlagi katerih je pridobitev statusa begunca skorajda zagotovljena. Sira je osrednji lik v filmu Le temps des égarés (Doba izgubljenih op.p.) in zgodba se dogaja v Franciji. A eno od sporočil fikcije je v tem primeru tudi povsem realna, bistvena, pogosto odločilna vloga, ki jo imajo prevajalci v postopkih pridobivanja mednarodne zaščite, v azilnih postopkih. »Usoda beguncev ni v njihovih rokah ali v rokah odločevalcev na strani države, pač pa v rokah prevajalca v konkretnem azilnem postopku,« je lani ob tem času za Mladino povedal iranski begunec Ramin Shadani, ki je v času begunske krize konec leta 2015 delal kot prevajalec za UNHCR ter kasneje za Slovensko filantropijo.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Kultura | Portret
Nika Ham, umetnica, ki pred galerijskimi nadzornimi kamerami zganja navihane vragolije
Če se boste nič hudega sluteči sprehajali po kakšni ugledni umetniški ustanovi, denimo po dunajskem muzeju Albertina, pa bo mimo vas priskakljalo razigrano dekle s plinsko masko, se nikar ne čudite. To je verjetno Nika Ham, sedemindvajsetletna umetnica iz Ljubljane, letošnja nominiranka za nagrado OHO in članica umetniškega kolektiva Laibach. Mlada umetnica si čas krajša s tem, da v muzejih in galerijah po Evropi zganja vragolije, ki jih snemajo nadzorne kamere, nastale posnetke pa nato montira v duhovite videokolaže. Kot dolgoletna čuvajka v ljubljanski Moderni galeriji dobro ve, česa obiskovalci ne smejo početi, ko pa v poznih večernih urah v galerijskih sobanah ostane sama, počne ravno to, česar drugi ne smejo: od sprehajanja psov prek kotaljenja po tleh do prižiganja cigaret v družbi stalne zbirke slovenskih impresionistov.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka: Demokracije ni brez svobodnih medijev
Ministrstvo za kulturo je sredi poletja pripravilo nov zakon o medijih. Pred dnevi se je končala javna razprava in zdaj na ministrstvu pregledujejo pripombe. Veliko jih je, pahljača različnih, nekateri so utemeljene, druge strokovne, tretje takšne, da je iz njih jasno prepoznaven kapitalski ali kakšen drug interes. Zakon naj bi malenkostno popravili, tudi pri vprašanju sankcioniranja sovražnega govora, in ga poslali v parlamentarno proceduro. Kakšna bo njegova usoda, ga čaka referendum ali ne, je težko napovedati.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Dodatek za delovno aktivnost smo v Sloveniji uvedli leta 2011 zaradi gospodarske krize. Denarna socialna pomoč je bila tedaj nizka – znašala je 230 evrov –, z dodatkom za delovno aktivnost pa je država tedaj izboljšala položaj socialno ogroženih, večinoma enostarševskih družin in med njimi večinoma mater samohranilk. Do tega dodatka so bili upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Višina dodatka je tako odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov.
-
13. 9. 2019 | Družba
Z opaznim okrevanjem gospodarstva v zadnjih letih se je tudi večina ukrepov iz obdobja krize že sprostila, vendar pa še ostaja kakšna anomalija, kot je denimo trenutno veljavni Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom.
-
13. 9. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Klub Monokel prihaja poljski queer aktivist, producent, DJ, vokalist, grafični oblikovalec ter član kolektiva Oramics, ki se mu bodo pridružili še Warrego Valles, Estera, Volk, Pobalnika in Katcha, v mariborskem Štuku bo na DJ setu nastopil Ben Watkins, ustanovitelj, producent, vodja legendarne zasedbe Juno Reactor in pionir psy scene, v Channel Zero pa se vrača serialka temačnih elektronskih večerov KFTØ.
-
12. 9. 2019 | Družba
Od zdaj boste morali plačati RTV prispevek tudi za mobilni telefon, tablico in računalnik
Od 1. avgusta 2019 RTV Slovenija omogoča sprejem vseh programov RTV Slovenija brez prekinitev tudi preko interneta, je nacionalna televizija objavila na svoji spletni strani. RTV bo v prihodnjih dneh gospodinjstvom poslala pozive. V primeru, da gospodinjstva, ki trdijo, da nimajo nobene od naprav, ki se lahko poveže s spletom (pametni telefon, tablica, računalnik), ne bodo podala uradne pisne izjave, jim bo RTV Slovenija skladno z zakonom začela zaračunavati celoten znesek RTV prispevka.
-
12. 9. 2019 | Družba
Policija zaradi suma tihotapljenja ljudi prijela novinarja Pop TV
Policija je v nedeljo na južni meji zaradi zaradi suma tihotapljenja ljudi prijela novinarja športnega programa Pop TV. Novinarjeva ravnanja so v omenjeni medijski hiši obsodili in se od njih ogradili. Obenem so z njim tudi prenehali sodelovati, so zapisali.
-
12. 9. 2019 | Svet
Kaj naj bi počel resor za zaščito evropskega načina življenja?
Analitiki bruseljskega think tanka European Policy centre (EPC) so vzeli pod lupo nedavna imenovanja novih evropskih komisarjev in komisark. Predvsem so kritični do naziva resorja "za zaščito evropskega načina življenja". Slednji naj bi se med drugim ukvarjal z migracijami in zunanjo mejo, sporno poimenovanje pa je naletelo na neodobravanje tudi v Evropskem parlamentu, kjer glasno pozivajo k spremembi imena.
-
12. 9. 2019 | Družba
Kako so domobranci zajeli britanskega pilota in ga predali Nemcem
Na 1. programu Radia Slovenija (posnetek je na voljo tudi na spletni strani) so objavili pogovor z vodjo izkopavanja, arheologom dr. Andrejem Gasparijem, ki je sodeloval pri izkopavanju britanskega letala, ki je bilo del zavezniških sil. Letalo je bilo med 2. svetovno vojno sestreljeno nad Ljubljano, skupina britanskih spitfirejev je namreč 18. septembra leta 1944 napadla takratno ljubljansko letališče v Polju. Uničili so nekaj nemških letal, Nemci so z grajskega hriba zadeli dve britanski letali, eno je padlo na tla ob Ižanski cesti.
-
12. 9. 2019 | Svet
Papež Frančišek: Sovraštvo do tujcev je bolezen, da se utemelji čistost rase
Papež Frančišek je označil ksenofobijo za bolezen, kot so na primer ošpice. Današnje sovraštvo proti tujcem ga občasno spominja na čas nemškega nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja, je dejal na letalu na poti z Madagaskarja v Vatikan.
-
12. 9. 2019 | Politika
Slovesnost ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini letos v Ajdovščini
V nedeljo bo minilo 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. V Sloveniji zato 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja prireditev ob prazniku bo letos v Ajdovščini.
-
12. 9. 2019 | Politika
JUTRI izide NOVA MLADINA! Naslovnico je ustvaril Tomaž Lavrič, v novi številki pa si boste lahko prebrali več o spopadu za sanjske službe v državni energetiki, kjer vsak direktor zasluži več kot 100.000 evrov na leto! #Mladina37
-
12. 9. 2019 | Družba
V krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava so pred dnevi začeli zbirati podpise proti zaprtju tamkajšnje poštne poslovalnice. Pošta Slovenije namreč v skladu s svojo strategijo "optimizira" svoje omrežje, kar v laičnem žargonu pomeni predvsem ukinjanje številnih "tržno nezanimivih" poslovalnic. Zapiranje poslovalnic je sicer samo še en kamenček v mozaiku spornih praks vse bolj skomercializirane Pošte Slovenije.
-
12. 9. 2019 | Svet
Ameriško podjetje Uber, ki upravlja z istoimensko spletno platformo za posredovanje prevozov, bo odpustilo osem odstotkov zaposlenih v svojih produktnih in inženirskih enotah. Brez dela bo tako ostalo 435 ljudi. Pri Uberju so zapisali, da bo lahko le na ta način našli pot do dobičkonosnega poslovanja.
-
12. 9. 2019 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo razstavo Concrete Dreams / Betonske sanje, ki se ukvarja z dediščino industrijske arhitekture, predvsem nekdanjih totalitarnih sistemov, koncert domače synthpop zasedbe Futurski, razstavo Arjana Pregla z naslovom Gugu Gaga, ki je v novi seriji slik izhajal iz risb svojih otrok, festival za mesto in klavir Pianopolis, premiero drame Gorana Vojnovića Rajzefiber v režiji Anice Tomić.
-
12. 9. 2019 | Kultura
Po bolezni predstava, ki podira tabuje
V KGB Maribor bo v petek, 13. septembra ob 20.00 premiera avtorske stand-up komedije Reneja Volkerja z naslovom Razprodano. Rene sebe opisuje kot hudomušnega razdiralca tabujev ter zagovornika ljubezni in svobode. V opisu predstave piše, da je njegova življenjska zgodba kot Almodovarjev film. Februarja je v Salonu uporabnih umetnosti, kjer je bival, pisal, ustvarjal in delil zgodbe z ljudmi, pripravil enomesečni interaktivni projekt Mozaik Jaza.
-
11. 9. 2019 | Politika
"Pahor bi moral odstopiti, saj je ogrozil varnost Slovenije"
"Minuli teden si je predsednik republike Borut Pahor na blejskem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU," so intelektualke in intelektualci zapisali v javnem pismu, ki so ga med drugim podpisali tudi Svetlana Slapšak, Vlado Miheljak, Boris Vezjak, Rudi Rizman in Milica Antić Gaber. Pahorju namreč očitajo, da z omenjeno izjavo ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Obenem pa se je po njihovem ponovno izkazal za "povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev", saj "zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo".
-
11. 9. 2019 | Politika
Pahor odgovarja: Imam odlične osebne in politične odnose z voditeljema Turčije in Ukrajine
Prejeli smo odgovor Urada predsednika republike na javno pismo 28 intelektualk in intelektualcev, ki ga pozivajo k odstopu (pismo si lahko preberete na tej spletni povezavi). "Domači in mednarodni javnosti je že vrsto let znano mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o posebnem statusu (sui generis) Turčije in Ukrajine v okviru Evropske unije," so zapisali v uradu predsednika in dodali, da je predsednik Pahor že ob obisku turškega predsednika Erdogana v Sloveniji marca 2015 dejal, da »bi po njegovih besedah zaradi počasnosti pogajalskega procesa veljalo razmisliti tudi o statusu sui generis«. A dokler pravni red EU takšnega statusa ne predvideva, si bo Slovenija prizadevala za članstvo Turčije, še pravijo v predsednikovem uradu.
Iskanje brez piškotkov ni možno
