-
28. 1. 2019 | Kultura
Glasba, ki bo zimi navkljub ogrela občinstvo
Med 2. in 6. februarjem 2019 se bodo na 3. Zimskem festivalu, ki ga organizira Festival Ljubljana, v Grand hotelu Union in Slovenski filharmoniji predstavili glasbeniki svetovnega slovesa. Na uvodnem koncertu bosta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila mlada izraelska sopranistka Rinnat Moriah in priznani slovenski igralec Boris Cavazza. Drugi koncertni večer bodo zaznamovale brezčasne romantične arije. V solističnih vlogah bodo zablesteli sopranistka Elvira Hasanagić, mezzosopranistka Monika Bohinec in tenorist José Cura, ki bo tokrat presenetil tudi v vlogi dirigenta. Sklepni večer bo namenjen tako ljubiteljem klasične kot popularne glasbe, saj bo koncertni oder prevzela a cappélla zasedba The Queen’s Six, ki svoje nastope rada začini s humorno noto.
-
23. 1. 2019 | Politika
Je Žiga Turk SDS zamenjal za NSi?
Po poročanju spletnega Reporterja, ki se sklicuje na zanesljive vire, naj bi eden od nekdanjih vodilnih kadrov Janeza Janše (med drugim je bil tudi njegov superminister) Žiga Turk za evropskega poslanca kandidiral na listi stranke NSi. Iz vodsta Janševe SDS je sicer izstopil že pred nekaj leti, še vedno pa je ostal njen član. V tem času naj bi se politično zbližal s stranko NSi (ali je te dni dokončno izstopil iz stranke SDS in se tudi uradno priključil NSi, ni znano), ki jo je prej vodila Ljudmila Novak, nato pa je njeno vodenje prevzel Matej Tonin. Sicer pa je izvršilni odbor NSi na seji potrdil vseh osem kandidatov za evropski parlament. Poleg pričakovanih Lojzeta Peterleta, Ljudmile Novak in Jožefa Horvat, bodo na listi stranke nastopili tudi poslanka Iva Dimic, članica podmladka Katja Berk Bevc in uslužbenka EU Mojca Erjavec.
-
23. 1. 2019 | Politika
Bi Marx danes opozarjal na podnebne spremembe?
Karla Marxa je mogoče razlagati na različne načine. Veliko razlag je legitimnih. Mnogi danes Marxa tudi zavračajo, ga zasmehujejo, trdijo, da so bile njegove napovedi povsem napačne. Mitchell Aboulafia, profesor filozofije na kolidžu Manhattan, na portalu Jacobin navaja osem trditev, ki bi jih morala vsebovati vsaka kredibilna razlaga Marxa ali marksizma.
-
23. 1. 2019 | Kultura
Mrtva narava, ki ponazarja življenje
V Bežigrajski galeriji 1 bo od 23. januarja do 28. februarja na ogled razstava fotografij Borisa Gaberščika z naslovom Sadovi dolgoletne izkušnje. Na ogled bo 25 fotografij v srebrno-želatinasti tehniki, ki jih je avtor ustvaril v letu 2018 posebej za tokratno predstavitev. Kustos razstave: Miloš Bašin.
-
23. 1. 2019 | Svet
EU Mastercardu naložila 570 milijonov evrov kazni
Bruselj je podjetju za procesiranje plačil s kreditnimi in plačilnimi karticami Mastercard, ki ga preiskuje že leta, naložil plačilo 570 milijonov evrov kazni zaradi oviranja konkurence.
-
22. 1. 2019 | Politika
Lucija Šikovec Ušaj ne bo članica v odboru za zdravje in socialno varstvo
Ljubljanski mestni svetniki so na včerajšnji prvi izredni seji potrdili sestavo delovnih teles, pri čemer so odvetnici Luciji Šikovec Ušaj, ker da se neprimerno izraža do pripadnikov manjšin in drugače mislečih, odrekli članstvo v odboru za zdravje in socialno varstvo. Več o tem smo pisali prejšnji teden v članku, ki si ga lahko preberete na tej povezavi. Na včerajšnji seji pa so mestni svetniki v prestolnici potrdili tudi sklep, s katerim bo 12 političnih strank lahko prejemalo občinska sredstva.
-
23. 1. 2019 | Družba
Obljubljajo zmanjšanje proizvodnje plastike, hkrati pa gradijo nove tovarne
Podjetja, ki so ustanovila združenje za odpravo odpadkov iz plastike, so med podjetji, ki največ vlagajo v gradnjo tovarn za proizvodnjo plastike, opozarjajo evropske nevladne organizacije. Kot poroča Guardian, so se podjetja, ki so člani združenja zavezala, da bodo v prihodnjih petih letih namenila eno milijardo dolarjev za zmanjšanje proizvodnje plastike in izboljšanje recikliranja. Če se bo združenju pridružilo še več podjetij, želijo znesek povečati na 1,5 milijarde dolarjev. Člani združenja so podjetja, ki nameravajo vložiti več deset milijard dolarjev, da bo proizvodnja plastike v prihodnjih desetih letih še rasla.
-
22. 1. 2019 | Družba
Mikroplastika ne onesnažuje le oceanov, ampak tudi polja
Mikroplastika ni problem samo v oceanih, je problem tudi na poljih. Da so polja najbrž za odlagališči in urbanimi območji najbolj z mikroplastiko onesnažena območja, so po poročanju ABC znanstveniki objavili v reviji the Environmental Science and Technology Journal. Plastika prihaja na njive prek reciklirane odpadne vode in odpadkov. Po podatkih raziskovalcev norveškega inštituta za raziskave voda vsako leto na poljih v Evropi in Severni Ameriki konča od 107.000 do 730.000 ton nove mikroplastike.
-
22. 1. 2019 | Svet
Znesek na vašem bančnem računu ne bi smel določati, kako dolgo boste živeli
Človekoljubna organizacija Oxfam je včeraj pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu opozorila na vedno večjo razliko med revnimi in bogatimi. Glede na najnovejšo študijo si 26 milijarderjev lasti toliko kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva. V desetih letih od začetka svetovne finančne krize pa se je število milijarderjev skoraj podvojilo. Vse to je navedeno v študiji z naslovom Javno dobro ali zasebno bogastvo.
-
22. 1. 2019 | Kultura
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo danes, 22. januarja ob 19.30 gostoval Balet SNG Maribor, ki se bo predstavil z dramskim baletom Smrt v Benetkah v koreografiji in režiji Valentine Turcu, ki je nastal v koprodukciji z Baletom HNK Zagreb po noveli Thomasa Manna in na glasbo Gustava Mahlerja. S svojim radikalnim raziskovanjem gibalnih kontrastov med eterično eleganco Tadzia in notranjo pesimistično razrvanostjo Gustava Aschenbacha – umetnika in iskalca lepote, se mednarodno priznana koreografinja Valentina Turcu podaja na pot ustvarjanja "neprekinjenega gibanja duše", tj. celovitega univerzuma čustvenega popotovanja ostarelega umetnika, ki ga je iskanje duhovne izpolnitve s pomočjo lepote izčrpalo in pripeljalo na temno stran življenja, v smrt sredi tonečega mesta, ki ga pretresa neimenovana epidemija.
-
21. 1. 2019 | Politika
Janez Janša tudi v ponovljenem postopku izgubil proti Eugeniji Carl
Okrajno sodišče v Velenju je v ponovljenem postopku znova odločilo, da mora predsednik SDS Janez Janša novinarki TV Slovenija Eugeniji Carl plačati 6000 evrov odškodnine zaradi žaljivega tvita. Janša se na sodbo sicer lahko znova pritoži, a omenjeni znesek plus obresti, ki tečejo od 2. septembra leta 2016, in 513 evrov pravdnih stroškov, mora plačati najkasneje v 15 dneh. S tem je sodišče pravzaprav potrdilo svojo prvo odločitev, ki datira v leto 2016.
-
21. 1. 2019 | Politika
Na lestvici priljubljenosti strank je stranka LMŠ premierja Marjana Šarca prehitela Janševo SDS. Volilo bi jo 18 odstotkov vprašanih, SDS pa 16,9 odstotka. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 56,1 odstotka vprašanih, kar je največ od imenovanja vlade, Šarec pa se je po priljubljenosti med politiki zavihtel na prvo mesto. Tako je pokazala najnovejša anketa Ninamedie.
-
21. 1. 2019 | Družba
Občinska stanovanja, ki so jih pred leti privatizirali, bi zdaj radi nazaj
V nekaterih delih nemške prestolnice Berlin tudi ljudje z dobrimi plačami težko najdejo stanovanje, ki si ga lahko privoščijo. Zaradi tega namerava civilna iniciativa organizirati referendum z zahtevo za sprejem zakona o »podružbljenju« stanovanj v lasti velikih zasebnih nepremičninskih družb. Po poročanju Focusa civilna iniciativa že leto dni zahteva »razlastitev« stanovanj v Nemčiji z odškodnino.
-
21. 1. 2019 | Politika
Poslanka SDS in nekdanja učiteljica ne ve, da bralna značka ni obvezna
"Mi lako kdo pove, zakaj je bralna značka v OŠ obvezna? Ker to zamorjenost z bralno značko, ki zasleduje osnovni cilj vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje, opazujem pri otrocih že uhuhu let... #samovprašam." To je danes ob 10.37 tvitnila poslanka SDS in nekdanja osnovnošolska učiteljica Jelka Godec, ki očitno ne ve, da bralna značka ni obvezna, poleg tega pa ima očitno težav s tem, da ljudi že v šolah vzgajamo v ljubitelje knjig.
-
21. 1. 2019 | Družba
Skoraj filmska zgodba reševanja nekega kluba
Predstavljajte si, da ste na svojem poklicnem področju zelo dobri, nadpovprečno uspešni in izjemno produktivni, zato se za vaše usluge začnejo zanimati tudi številna tuja podjetja. Ponujajo vam boljše pogoje za delo in višje plačilo. Po tehtnem premisleku se odločite za selitev v tujino, saj vam bo to pomagalo pri naslednjem koraku vaše kariere. Izberete podjetje z dolgo tradicijo in velikim mednarodnim ugledom. Po podpisu pogodbe stvari lepo tečejo, povsem v skladu z dogovorom. Nato s poletjem v podjetje pride novi šef, spremeni vašo vlogo v podjetju, poleg tega pa vam podjetje ne izplača obljubljenega zneska za tekoči mesec. Nato ne prejmete plače še več mesecev, dokler se na obzorju, ob prehodu v novo leto, ne pojavi investitor, ki je pripravljen prevzeti podjetje in odplačati nastali dolg do zaposlenih. Vendar ta poskus propade. Kaj boste storili?
-
21. 1. 2019 | Politika
"Ni mi bilo lahko v devetdesetih letih, moral sem menjati sedem različnih služb"
Podpredsednik stranke SDS in evropski poslanec Milan Zver je v intervjuju za strankarski tednik Demokracija izjavil sledeče: "Ni mi bilo lahko v devetdesetih letih, moral sem menjati sedem različnih služb. Ovirali so me na vsakem koraku, najprej zato, ker sem delal za Jožeta Pučnika, nato pa za Janeza Janšo. Potem pa mi danes kdo očita, da sem podtaknjen."
-
21. 1. 2019 | Kultura
Ko se zabava sprevrže v delirično nočno moro
V Koloseju bo od 24. januarja dalje na ogled plesna groljivka Vrhunec v režiji Gasparja Noéja, predstavnika novega francoskega ekstremizma. Njegove filme kritiki opisujejo kot eksperimente, v katerih preizkuša zmožnost in trpežnost publike v soočenju s temno platjo človeške narave. Vrhunec je ekstatična, hipnotična in srh vzbujajoča zgodba o zabavi, ki se sprevrže v delirično nočno moro.
-
21. 1. 2019 | Kultura
Ob svetovnem dnevu spomina na holokavst bosta Judovski kulturni center in Mini teater Ljubljana med 23. in 28. januarjem pripravila številne prireditve. Osrednja proslava z naslovom Razmislite, da se je to zgodilo! s tradicionalnim branjem vseh imen slovenskih žrtev holokavsta, bo potekala v Sinagogi Maribor.
-
19. 1. 2019 | Družba
V Gorici na shodu neofašisti v manjšini
Prihod zagovornikov fašizma v Gorico in njihov protest ob obletnici bitke na Trnovem je tudi letos sprožil burne odzive tako v Italiji kot na slovenski strani. V znak protesta proti občinski oblasti v Gorici, da je sprejela predstavnike odreda X MAS, so se na drugi lokaciji sredi Gorice zbrali tudi predstavniki antifašističnih organizacij.
-
18. 1. 2019 | Politika
SDS je Lucijo Šikovec Ušaj predlagal za članico odbora za zdravje in socialno varstvo
"V svetniškem klubu Levica MS MOL smo bili neprijetno presenečeni nad predlogom svetniškega kluba SDS, ki je za članico odbora za zdravje in socialno varstvo predlagal tudi Lucijo Šikovec Ušaj. Na seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kljub nasprotovanju svetniškega kluba Levica do umika predloga ni prišlo. Sklep o imenovanju bo obravnaval Mestni svet MOL na seji, ki bo potekala v ponedeljek, 21. januarja," so v sporočilu za javnost zapisali v Levici in poudarili, da bodo glasovali proti imenovanju Lucije Šikovec Ušaj v odbor za zdravje in socialno varstvo. Ob tem pozivajo tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića in druge svetniške klube, da jih podprejo, saj menijo, da v Ljubljani ni prostora za politiko sovraštva.
-
Evropi grozi resna nevarnost, da bodo v prihodnji sestavi evropskega parlamenta populistične skrajno desne stranke tako močne, da bodo imele vpliv na sestavo evropske komisije, je stavek, ki se danes pogosto ponavlja v medijskih, političnih in geopolitičnih razpravah. No, seveda je ta stavek malce srhljiv in v njem se skriva jasen poziv razsvetljenim prebivalcem Evrope, da se na tokratnih volitvah pač tako ali drugače angažirajo, da bodo preprečili zmago aliansi sovraštva, ki se je odločila zasesti Evropo. Da, govorijo o rušenju Evrope, a naj vas to ne zavede: želijo jo zasesti, želijo jo upravljati, Evropa je zanje pomemben politični cilj. In ekonomski. Ker za to gre. Politika je za te ljudi najprej posel.
-
18. 1. 2019 | Družba
Radio Mladina: Pogovoriti se moramo o posilstvu
NE pomeni NE. Število obsodb za posilstvo se iz leta v leto zmanjšuje. Zakaj je tako in kako ukrepati, nam bo pojasnila Lara Paukovič, ki je tokrat v Mladini pisala naslovno temo. Prisluhnite pogovoru! Več pa v članku >> #Mladina3
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/560368128&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Osmega januarja je bil v Dnevniku objavljen članek, v katerem je novinar Peter Lovšin pisal, kako neprimerno zakonodajo o posilstvu imajo nekatere države. Omenil je španski primer »La manada«, o katerem se je veliko govorilo lani: skupina moških je poleti 2016 v Pamploni posilila 18-letno dekle in posnetek objavila na družabnem omrežju Whatsapp. Še grozljivejše kot posilstvo je bilo to, da je sodni senat, ko je zadeva prišla pred sodišče, presodil, da zaradi odsotnosti neposredne sile ali grožnje sploh ni šlo za dejanje posilstva, ampak »samo« za spolno zlorabo – zaporna kazen je v tem primeru za pet let nižja, devet namesto 14 let, kot bi jih dobili za posilstvo. A še bolj kot »La manada« je pretresel primer iz slovenske sodne prakse, iz Kopra, ki ga je Lovšin prav tako popisal v članku, ker se mu je zdela odločitev sodišča v tem primeru podobno nesmiselna in neutemeljena kot v zgodbi iz Španije – ni pa pričakoval, da bo, glede na to, da je bil primer v sodni obravnavi že leta 2017, dvignil toliko prahu. Vendar ga je – in prav je tako. Očitno je, da številne stvari v zvezi s posilstvom še vedno niso razjasnjene, meje spolne nedotakljivosti pa še vedno ne dovolj jasno določene. Skrajni čas je, da se o tem resno in podrobno pogovorimo.
-
V nedeljo smo si natočili kozarec vina in se udobno namestili pred televizor, da bi si v oddaji Intervju ogledali, kakšno bi bilo naše življenje brez tega kozarca vina. Nacionalka z Jožetom Možino nam je predstavila dr. Andreja Perka, Rugljevega ozdravljenca in duhovnega naslednika. Tako smo se prestrašili, da bi lahko postali on, da smo si dotočili že po prvih desetih minutah.
-
Priznam, v življenju sem se spogledoval že z vsemi možnimi ezoteričnimi bedarijami. Sem prvi, ki bo priznal, da je včasih lepo slišati preprosto razlago sveta. Nekaj v smislu: »Ravnaj z drugimi, kot bi rad, da drugi ravnajo s tabo.« Ali: »Zaupaj v to, da ima vesolje zate načrt.« … Odraščanje je pač travmatična stvar in v nečem je treba najti smisel, se okleniti nekega reda in pravil. A naj sem še tako blodil med množico inspiracijskih govorcev, v nobenem obdobju nisem mogel zapopasti fenomena Janeza Ruglja. Znova in znova je klical po pozornosti, vendar nisem mogel razumeti, kaj je tako privlačnega na tipu, ki bi me najraje poslal umret na neko fronto, da mu dokažem svojo moškost. In kaj je tako jebeno osvobajajočega pri geslu »dec je dec, baba pa baba«? Če kaj, me je njegovo videnje sveta potisnilo globlje v najstniško depresijo. Toda Rugelj ni bil le vodilni glas popularne terapevtske kulture svojega časa, ampak tudi prototip današnjih life coachev. Logiko »spolnega reda vesolja« najdete povsod – od mednarodnega zvezdnika Jordana Petersona pa do profesorice Vesne Vuk Godine, kvaziprofesorja Romana Vodeba in navsezadnje celo Rugljevega učenca Perka. Mladi moški še vedno iščejo kozmični red in še vedno obstajajo guruji, ki jim razlagajo, da so ga podrle babe.
-
Milan Zver je v bogati politični karieri nabral veliko funkcij. Je podpredsednik stranke SDS in vodja njenega odbora za izobraževanje, evropski poslanec, svoj čas je bil minister za šolstvo v vladi Janeza Janše, v začetku 90. let pa je bil v krogu Jožeta Pučnika. Pred tem je Zver zasedal položaj, na katerega je manj ponosen – bil je član zveze komunistov. In to ne eno ali dve leti, temveč celo desetletje, od 1979 do 1989, ko je dokončno postalo jasno, da partijska knjižica ne zagotavlja več uspešne politične kariere.
-
Igor Štiks, politični filozof: Danes je levica, žal, v glavnem pozabila na revolucionarno pot
Igor Štiks ni samo mednarodno priznan pisatelj, je seveda tudi to, a je poleg tega še aktivist, človek, ki, kot pravi sam, mu ni vseeno, kaj se dogaja v džungli, v katero je neoliberalizem preoblikoval naš svet. Morda je tudi zato, ker je begunec, rodil se je v Sarajevu in med vojno prišel v Zagreb, tako občutljiv za pojave fašizma in populizma, ki pretresajo Evropo. Ne želi pretiravati, ne straši, toda strukturne težave, zaradi katerih je pred desetletji v krvi eksplodirala Jugoslavija, so podobne težavam, s katerimi se zdaj spoprijemajo voditelji Evropske unije. Ni kriv samo neoliberalizem, ni kriv samo kapitalizem, pravi, veliko odgovornost za brezizhodni položaj nosijo tudi leva politična gibanja, ki si ne upajo razmišljati, pač pa svoje fantazije prelagajo na ramena levičarskih zvezdnikov. A iluzije so seveda pomembne, brez njih si že v izhodišču na pol mrtev.
-
Svoboda je vedno svoboda drugače mislečih
Sredi julija 1934 je pruski pravosodni minister obvestil Wilhelma Radolfa, da mu je ministrski svet rajha za prestano trpljenje dodelil enkratno odškodnino 6000 rajhsmark. Odškodovanec je izrazil »nacionalsocialistično zahvalo« s pisemcem, polnim pravopisnih napak, in obenem povedal, da bi rad spet nosil svoje staro ime Otto Emil Runge.
-
18. 1. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Channel Zeru bo nastopil eden bolj talentiranih dub in roots producentov Unlisted Fanatic iz Belgije. Za ogrevanje in ohlajanje bosta poleg ekipe BORIS Sound System poskrbela RawLand in Koneski. V K4 prihaja elektro legenda DMX Krew aka EDMX aka Computor Rockers aka Edward Upton, ki je kar 8 albumov izdal pri Aphexovem Rephlexu, na prvi letošnji ediciji Zelenega sonca pa bodo gostili ruskega funk zanesenjaka DJ Soul-K-ja.
Iskanje brez piškotkov ni možno
