Peter Petrovčič
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
V Žalcu po desetletjih neprekinjenega delovanja zdaj nimajo več notarja. Gre sicer za ravno tisto notarsko mesto, ki si ga je želel lani poleti zasesti sedanji pravosodni minister, a mu to ni uspelo, ker ni izpolnjeval pogoja enoletnih posebnih delovnih izkušenj.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Na strani ljudi ali politične stranke?
»Neprijavljenih shodov, brez ustrezne reakcije policije, ne smemo več tolerirati,« je minister za notranje zadeve Aleš Hojs prek Twitterja med drugim sporočil policiji, potem ko je ta s protivladnega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani odpeljala skupinico neonacistov, ki so v želji po provokaciji zavzeli improvizirani protestniški oder. S tem je notranji minister protivladne proteste označil za nelegalne, torej protizakonite, kakor jih sicer opisuje strankarsko-civilnodružbeni propagandni aparat SDS. Da neprijavljeni shodi nikakor ne morejo biti nezakoniti, so ministru zdaj pojasnili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Vprašanje pa je tudi, ali sploh drži očitek, da so petkovi protivladni protesti tudi smiselno – z vidika obveznosti, ki jih ima z njimi policija – res »neprijavljeni«.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Načrtno onemogočanje referenduma?
Dandanes v delujočih demokracijah nihče javno ne sili ljudi k temu, da na volitvah obkrožijo točno določeno politično stranko ali ta ali oni referendumski odgovor, in nihče volivcem tudi javno ne prepoveduje udeležbe na volitvah ali jim prepoveduje glasovati za tisto, v kar verjamejo. Obstajajo pa številni drugi načini oteževanja in omejevanja glasovanja in s tem vplivanja na volilni izid. Neskončen vir navdiha za takšno početje najdemo v eni najstarejših sodobnih demokracij, v ZDA, kjer republikanska stranka že desetletja korak za korakom omejuje pravico do glasovanja na različne načine, a z istim namenom, da se volitev udeleži čim manj pripadnikov najrazličnejših manjšin, saj ti večinoma glasujejo za demokrate. V Sloveniji doslej neposrednih oblastnih preprečitev glasovanja nismo doživeli, se pa pod sedanjo vlado spreminja tudi to.
-
7. 7. 2021 | Družba
Jaša Jenull – kulturnik, ki nikomur ne privošči, da bi živel v državi strahu, sovraštva in represije
»Nobena druga vlada ni načrtno napadala čisto vseh temeljev državne ureditve, medijev, nevladnih organizacij, državnih institucij in vladavine prava,« pravi Jaša Jenull – umetnik, kulturnik, režiser, ki že leto in pol vsak petek v rokah drži mikrofon, prek katerega predstavniki civilne družbe nagovarjajo protestnike. Tako vztrajen je zato, pravi, ker nikomur ne privošči, da bi živel v državi strahu, sovraštva in represije. In tudi zato ne, ker v takšni državi noče živeti niti sam, niti noče, da bi v takšnem okolju odraščali njegovi mladi hčerki. Z njim smo se pogovarjali po največjem protestnem petku doslej, ki je na ulice privabil vsaj toliko, če ne več ljudi, kot jih je bilo na največji vseslovenski ljudski vstaji leta 2013.
-
5. 7. 2021 | Politika
Odvetnica, ki vedno stavi na moč argumentov, ne na argument moči
Jasna Zakonjšek je odvetnica, ki vedno stavi na moč argumentov, ne na argument moči ter na dialog in ne konflikt s sodiščem. Pravi, da ji je to modrost podaril oče, s katerim imata odvetniško družbo, ki se prvenstveno ukvarja s svobodo govora in zastopa tudi vedno bolj številne novinarje, ki so se znašli v nemilosti oblasti. Poleg tega je tudi del Pravne mreže za varstvo demokracije, ki je nastala iz potrebe pomoči prebivalcem, ki se v zadnjem letu dni zašli v navzkrižje z zakonom ali bolje rečeno v navzkrižje z represivno oblastjo, ki zlorablja zakonodajo za svoje partikularne interese.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Ravno ko naj bi se na dan državnosti na polnem Prešernovem trgu začela ljudska, protivladna protestniška proslava, je skupina mladih neonacistov zavzela njihov oder z zvočniki in mikrofoni ter pred Prešernovim spomenikom razvila svoj transparent. Na to se je policija odzvala z ločitvijo protestnikov in provokatorjev, tako da je potisnila protestniško množico nazaj in se postavila vmes. Minute so tekle ob naraščanju napetosti, ki jo je prekinil protestniški vodja Jaša Jenull in policijo pozval, naj vendarle odstrani provokatorje. In le nekaj trenutkov pozneje je policija to tudi storila ter najbolj odločne med njimi pridržala in odpeljala.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Na ustavnem sodišču se je končala večletna razprava o roku veljavnosti na prikrit način pridobljenih dokazov, ki se je leta 2017 začela z odločitvijo sodišča v zadevi »farmacevtka«, da se dokazi zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića uničijo, ker tožilstvo v dveh letih ni vložilo obtožnice. Ustavno sodišče je zdaj samo postavilo nove roke, hkrati pa razveljavilo tudi poslovnik državnega zbora v delu, kjer si poslanci jemljejo pravico do »avtentične razlage zakonov«.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Strokovne in politične funkcije
Vlada je, potem ko je vodenje pravosodnega ministrstva prevzel Marjan Dikaučič, imenovala tudi dva nova državna sekretarja, nekakšna podministra, ministrovi desni roki. Eden od njiju je postal dr. Anže Erbežnik, zadnji v vrsti neuspešnih kandidatov za položaj ustavnega sodnika, ki ga že leto po preteku mandata še vedno zaseda dr. Dunja Jadek Pensa.
-
1. 7. 2021 | Politika
Neimenovana kandidata za delegirana tožilca evropskega javnega tožilstva Tanja Frank Eler in Matej Oštir nista uspela s tožbo zoper vladno odločitev, da ju v nasprotju s presojo strokovnih organov in enotnim mnenjem pravne stroke, preprosto ne imenuje. Ali to pomeni, da je vlada ravnala prav?
-
28. 6. 2021 | Politika
Predsednik republike Borut Pahor je sredi aprila napovedal, da bo za novega ustavnega sodnika državnemu zboru v izvolitev predlagal dr. Janeza Kranjca, trdega konservativca s podporo SDS. Potem se dva meseca in pol ni zgodilo nič, čeprav je že leto dni odkar je mandat potekel ustavni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa. Zdaj je Pahor dejansko storil, kar je spomladi napovedoval. Ponovno objavljamo članek o profesorju Janezu Kranjcu, ki smo ga objavili tedaj ...
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Kako prepričati dovolj volivcev?
V tednih pred 11. julijem, ko bo potekal referendum o zakonu o vodah, je nekaj posameznikov, ki želijo glasovati v tujini, opozorilo, da za razliko od volitev referendumsko glasovanje od njih zahteva dodaten korak, in sicer predhodno najavo namere o glasovanju. Gre za onemogočanje glasovanja na referendumu? Direktor državne volilne komisije Dušan Vučko pravi, da ne, za glasovalce pa ima tudi nekaj napotkov.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
»Hudo poenostavljanje je, če bi za vladne odloke trdili, da so varovali življenje«
Že ko je bila konec leta 2018 imenovana za ustavno sodnico, je bilo jasno, da ne bo šlo za povprečno sodnico ali sodnika, čigar odločanje je mogoče najhitreje opisati s floskulo »manj je več«. To, torej njen očitno izkazani ustavnosodni aktivizem v prid človekovih pravic, pa se je najbolj jasno pokazalo v času največje stiske v zadnjih desetletjih, ki jo je družba doživela s sovpadom epidemije covid-19 in sedanje vlade. »Kaj je moja družbena funkcija? Za kaj so me izvolili sem? Da delam to, kar mislim, da je prav in pošteno. Več kot to, ne morem,« so njene besede, ki vse to morda najbolje opišejo.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Prekrškovni postopki zoper kršitelje omejitev gibanja se vendarle ustavljajo
Ko so ustavne sodnice in sodniki nedavno vse vladne omejitve gibanja za nazaj spoznali za neustavne, so hkrati tudi dejali, da že plačanih glob za kršitve omejitev gibanja ne bo mogoče zahtevati nazaj, odprti postopki pa se morajo nemudoma ustaviti in kršitelji razbremeniti. Slednje se sicer ne zgodi kar samo po sebi, pač pa je to naloga državnih organov, ki morajo to storiti po uradni dolžnosti v vsakem konkretnem primeru posebej. En tak primer imamo pred seboj.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Da nekaj ni prav glede kandidata za pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, je bilo jasno že na seji matičnega odbora za pravosodje, kjer je v predstavitvi bral osnove delovanja pravosodja, ki se jih študentje prava naučijo v prvem tednu študija, hkrati pa o nobenem od odprtih žgočih vprašanj v pravosodju ni imel mnenja. A če je nesprejemljivo na položaj pravosodnega ministra imenovati nekoga, ki ga to področje sploh ne zanima, pa je povsem nedostojno na ta položaj imenovati kršitelja pravosodne zakonodaje, človeka, ki je v preteklosti uporabljal slamnata podjetja, eno bolj zavržnih gospodarskih aktivnosti, ki ima kakopak za posledico več vrst oškodovanja, tudi davčne blagajne in seveda delavcev.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Politika
»Slovenija je poznana kot svetilnik svobode medijev in varno zavetje novinarjev v EU in širše. Ta položaj je trenutno ogrožen.« Tako slikovito je stanje na področju medijske svobode v Sloveniji opisala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je zgolj zadnja v vrsti visokih evropskih predstavnic, ki vlado svarijo, naj preneha z napadi na novinarje in medijske hiše ter s političnim podrejanjem medijev. Pred njo je to storila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, pa tudi evropska komisarka za vrednote in preglednost Vĕra Jourová. Opozorilo komisarke Sveta Evrope, ki vsebuje podrobno argumentacijo očitkov slovenski vladi, pa ima vendarle dodatno težo, saj predstavlja evropsko povezavo, v okviru katere deluje Evropsko sodišče za človekove pravice.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Politika
Leni, nesposobni, neprilagojeni …
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je pred tednom dni na novinarski konferenci predstavil prvi del nekakšne reforme socialne zakonodaje, ki vključuje spremembe štirih zakonov s tega področja. Reforma vsebuje tudi novosti, posebej namenjene točno določeni skupini ljudi, točno določeni narodni manjšini – romski skupnosti. Novi tretji odstavek 38. člena zakona o socialnovarstvenih prejemkih je sicer narodnostno nevtralen, lahko pa bi bil naslovljen tudi »Šola in Romi«.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Politika
»Dogaja se državni udar zoper strukture ene najpomembnejših državnih institucij, ne z oboroženimi silami ali paravojaškimi enotami, pač pa z zlorabami pravnih institucij.« In: »Opozarjam člane vlade: ne prelomite družbene pogodbe, zapisane v obliki ustave. Neprevidno hodite po robu prepada, v katerega bi lahko padla celotna država.« To so besede, ki jih je decembra 2017 izrekla predsednica poljskega vrhovnega sodišča Malgorzata Gersdorf.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Politika
Vse omejitve gibanja so bile protiustavne
Vsi odloki, s katerimi je vlada omejevala gibanje – policijska ura, prepoved združevanja, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja –, so protiustavni! Protiustaven je tudi zakon o nalezljivih boleznih, in sicer v delu, ki določa podlago za izrekanje omejitev gibanja v času epidemij. Tako je odločilo ustavno sodišče s petimi glasovi proti trem.
-
2. 6. 2021 | Politika
Vse omejitve gibanja protiustavne!
Vsi odloki, s katerimi je vlada omejevala gibanje – policijska ura, prepoved združevanja, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja – so protiustavni! Tako je odločilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo neustavnost zakona o nalezljivih boleznih v delu, ki določa podlago za izrekanje omejitev gibanja v času epidemij.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Polni nogometni stadioni in prazen Trg republike?
Pretekli konec tedna smo bili ponovno priča podobam iz nekih drugih časov. V soboto popoldne je Mura pred polnimi tribunami v Mariboru prvič postala državni nogometni prvak. V nedeljo je v Murski Soboti sledilo veselje večtisočglave množice. Na drugi strani države, na Goriškem, smo imeli kolesarski praznik, ko je druga največja kolesarska dirka na svetu, italijanski Giro, zavila v Slovenijo, tu pa jo je pričakala nepregledna vzklikajoča množica. Dan oziroma dva pred tem, v petek, se je kako uro pred tradicionalnim protivladnim protestom pred državnim zborom zbrala manjša skupina predstavnikov palestinske skupnosti in njihovih podpornikov, ki je v primerjavi z omenjenima druženjema v precejšnjem obsegu upoštevala samozaščitne epidemiološke ukrepe. A policija je dogodek nasilno prekinila in nekaj ljudi odpeljala.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Pogodbe med SDS in njenimi poslanci so protiustavne
Prejšnji teden je vrhovno sodišče izreklo sodbo, pomembno z vidika poslanske samostojnosti in neodvisnosti, ki ju ustava zagotavlja z besedami: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.« A to ustavno določilo vsaj ena politična stranka že dolga leta krši. S sodbo je vrhovno sodišče zaključilo sodno bitko med politično stranko SDS in njenim nekdanjim članom Zvonkom Lahom. Zmagal je pobegli poslanec Lah.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Moteči protikorupcijski elementi
Janez Janša je v intervjuju na tretjem programu nacionalne televizije nekaj ostrih besed namenil družbenim in državnim elementom, ki jih ima za moteče. Med temi se je znašla tudi Komisija za preprečevanje korupcije, s katero – tako kot s še nekaterimi drugimi državnimi nadzornimi mehanizmi – je ali pa je bil predsednik vlade v nekem razmerju; leta 2012 je prav objava poročila komisije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank odnesla njegovo drugo vlado.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Kidričevo nosi ime Borisa Kidriča, partizana in prvega predsednika slovenske vlade po drugi svetovni vojni. V mestu že desetletja vlada SDS, ki ima skupaj z NSi in SLS eno izmed najudobnejših večin v kateremkoli občinskem svetu. Zato ni presenečenje, da občina spomenik, posvečen Kidriču, nadomešča s spomenikom žrtvam vseh vojn. Ali da so tam pripravili enega večjih protibegunskih shodov. In tudi ne, da občina samovoljno odstrani nagrobno ploščo, ker je bil na njej simbol srpa in kladiva.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Kaj pa zdaj, ko beguncev ni več?
Desetega maja je na slovensko-hrvaško mejo prispelo 21 tujih policistov od predvidenih 150, ki bodo slovenskim policistom in vojakom v pomoč v boju z migracijami. Na pomoč jih je poklical notranji minister Aleš Hojs, ker vlada v državnem zboru ni dobila dvotretjinske podpore za dodelitev policijskih pooblastil vojski in pošiljanje še več vojakov na mejo. Policija, pravi minister, sama ne zmore več v zadovoljivem obsegu varovati meje pred begunci, migranti, bodočimi prosilci za azil … Medtem azilni dom zapira izpostave, ker so prostori teh vedno bolj prazni.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Ko je Janez Janša po mesecih prestavljanja narokov vendarle stopil pred kazensko sodišče v Celju, se je obravnava končala, še preden se je začela. Oba sodnika porotnika, ki v sodnem senatu sedita ob poklicni sodnici, sta bila izločena, ker sta člana SDS. Naključje? Morda.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Vlada bi prepovedala stranko Levica
Će bi vas vprašali, katero slovensko politično stranko bi bilo treba prepovedati, bi verjetno večina odgovorila, da nobene. Med preostalimi bi največ glasov dobile stranke, ki so najbolj podobne skrajno desnim političnim strukturam po Evropi, ki jim grozijo sankcije ali celo prepovedi. Mednje pa bi težko uvrstili stranko Levica, a prav njo zdaj preiskuje policija. Preverjajo, ali bi bilo mogoče vodstvo stranke preganjati za »kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve«, ki ima lahko kot končno posledico tudi prepoved politične stranke, kar bi se v demokratični Sloveniji zgodilo prvič.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Usoda beguncev (ponovno) v rokah varuha
Konec aprila je v veljavo stopil zakon o tujcih. Zakon uvaja možnost, da vlada in državni zbor začasno zapreta mejo in prenehata sprejemati prošnje za azil, torej možnost, ki jo je ustavno sodišče nekoč že razveljavilo. Tedaj je ustavno sodišče zakon presojalo na pobudo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Bo zdaj enako pobudo podal njen naslednik Peter Svetina?
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Ni še mesec tega, kar se je iztekla najbolj sveža od vladnih zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask na prostem, katere kršitev se kaznuje z relativno in tudi absolutno eno najvišjih kazni, če jo primerjamo s kaznimi, ki veljajo v drugih evropskih državah – z najmanj 400 evri. Za to se je nazadnje odločila kar vlada sama, po lastni presoji, saj niti vladna svetovalna skupina strokovnjakov tega ni predlagala. Obvezno nošenje mask na prostem je vlada v zadnjem dobrem letu odredila večkrat in za daljša obdobja kljub opozorilom, da je takšna zapoved nezakonita, saj zanjo ni pravne podlage.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Prišla je pomlad, prihaja poletje, v marsičem obdobje olajšanja – tudi zato, ker gre za obdobje, precej manj naklonjeno širjenju virusov. Hkrati gre za obdobje, ki bi ga bilo treba izkoristiti kot pripravo na hladnejši del leta. Ne le glede tega, kaj vsak posameznik lahko stori zase in s tem tudi za druge in za družbo v celoti, pač pa tudi kar lahko oziroma bi morala za svoje prebivalce storiti država.
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Po večletni pravni bitki med časnikom Večer in državnim zborom je upravno sodišče odločilo, da so glasovnice s tajnih glasovanj v državnem zboru informacija javnega značaja in morajo biti dostopne javnosti. A to ne pomeni, da bo tajnost glasovanja izgubila pomen. V parlamentu se tajno glasuje o različnih imenovanjih, recimo ustavnih sodnikov, in na volitvah za predsednika vlade. Glasovanja so tajna zato, da lahko poslanci, če to želijo, glasujejo po svoji vesti in stranke težje ugotavljajo, kdo ni glasoval po strankarskih željah.
