Peter Petrovčič
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Družba
Pred dnevi so krščanski romarji romali od Vatikana do poljskih Katovic, da bi ljudi opozorili na nevarnosti podnebnih sprememb. To je bila iztočnica za vprašanja časnika Delo o prizadevanjih katoliške cerkve za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb. Pojasnili so, da je to pomembno vprašanje, da vernike spodbujajo k varovanju okolja in tudi sami skrbijo za dobre prakse, »saj župnije, samostani in vzgojno izobraževalne ustanove nadgrajujejo svoje ogrevalne sisteme, ki so prijazni do okolja«. Ker niso spregovorili o svetlobnem onesnaževanju, vplivu na življenje žuželk in morebitnem varčevanju z električno energijo pri osvetljevanju cerkva, smo jih o tem povprašali mi.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Družba
Na slovesnosti ob dnevu pravosodja so visoki gostje kot običajno zaploskali tudi prejemnikom nagrad, najboljšim posameznikom, delavcem in funkcionarjem v pravosodju. Tudi Barbari Brezigar, ki je prejela medaljo za življenjsko delo. Običaj je, da dolgoletni delavci v pravosodju, predvsem funkcionarji, sodniki in tožilci, ob koncu kariere dobijo priznanja. Ker gre za poklice, kjer naj bi posamezniki vzdrževali videz (politične) neodvisnosti in nepristranskosti, pa med njimi ni veliko takih, ki bi si zaslužili tudi medalje ali priznanja za politično ali celo strankarsko pripadnost. Barbara Brezigar je gotovo med njimi.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Politika
Vrhovno sodišče je presenetilo z odločitvijo, da samooklicani vodja t. i. Štajerske varde Andrej Šiško ostane v priporu. Ne zato, ker naj bi bilo že na prvi pogled jasno, da je Šiško priprt protizakonito, ampak zato, ker so v zadnjih letih razvili drugačno splošno sodno prakso.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Politika
Pred dnevi je ekipa TV Slovenija za potrebe oddaje Tarča spremljala postopek »zajetja« manjše skupine beguncev ali – kot jim pravijo na policiji – ilegalnih migrantov na meji. Posnela je grozljiv prizor »standardnega« postopka, pri katerem policisti ves čas v skupino ljudi, tokrat je bil v njej tudi majhen otrok, merijo s pištolo.
-
2. 11. 2018 | Mladina 44 | Politika
Izbirajo, predlagajo in izvolijo jih politiki?
Kako poteka izbira ustavnih sodnikov – teh je le devet –, ki odločajo o najpomembnejših pravnih, družbenih in posredno političnih vprašanjih v državi in katerih beseda je zadnja in dokončna? V skladu s tradicijo parlamentarne demokracije naj bi se na razpis za prosto mesto prijavljali najbolj priznani in neoporečni pravni strokovnjaki, po možnosti v zrelih letih, da so si že nabrali ustrezno razsodnost, potrebno za ravnanje pri sprejemanju najusodnejših odločitev. Predsednik republike naj bi nato po posvetovanju s parlamentarnimi strankami izbral kandidata, glede katerega vlada najširše soglasje, in jim ga predlagal v izvolitev. Tako pravijo ustava in zakoni. V preteklosti pa smo že spoznali, kakšna je groba resničnost političnih imenovanj; ta je letos posta le še bolj groba.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Kot ponavadi se tudi tokrat zapleta pri imenovanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice, ki naj bi nadomestila odhajajočo predsednico ustavnega sodišča dr. Jadranko Sovdat. Zapleti so pričakovani, navsezadnje gre za najvišje sodišče, ki odloča o najpomembnejših družbenih in političnih zadevah. Spet pa se zdi, da utegne (še enega) ustavnega sodnika dobiti SDS, ki ji to uspeva tudi, kadar je v opoziciji.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Pred dnevi je bila v ljubljanski stolnici tradicionalna Rdeča maša, pri kateri katoliški pravniki »prosijo Svetega duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju«. Mašo je vodil duhovnik in visoki cerkveni funkcionar Tadej Strehovec, ki se pred sodiščem zagovarja zaradi razpihovanja sovraštva zoper zagovornike pravice do splava. Pri tej maši je bil deležen podpore na najvišji mogoči ravni, udeležil se je je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Politika
Ko smo že pri politiki v pravosodju, ne moremo mimo Barbare Brezigar, ki je med tožilsko kariero naredila tudi zavidanja vredno politično kariero. Brezigarjeva ni sodnica, je tožilka. To je funkcija, politično kvečjemu zanimivejša od sodniške. Tožilec je pač dejansko pogosteje sodnik kot pa sodnik sam – v njegovih rokah je odločitev, ali bo in koga bo obtožil ali ne, zoper koga bo zahteval pripor in zoper koga ne …
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Politika
Pred dnevi je javnost razburil članek v Slovenskih novicah Bančni izpisek migranta v Sloveniji: toliko je prejel na račun, v katerem so objavili bančni izpisek, ki naj bi dokazoval, da je neki migrant od države za en mesec prejel 1248,56 evra, torej več od povprečne neto plače. Ta izpisek so na Twitterju in drugih družabnih omrežjih poobjavili nekateri politiki.
-
5. 10. 2018 | Mladina 40 | Politika
Pravice nam bodo izborile elite?
Že dlje se zdi, kot da sta se najvišji sodišči v državi, ustavno in vrhovno, znašli v vrtincu razveljavljanja sodb, deležnih velike pozornosti, in s tem širjenja in utrjevanja človekovih pravic, ki jih zagotavljajo slovenska ustava in zakoni. Vse skupaj se je začelo spomladi 2015 z razveljavitvijo pravnomočnih sodb v zadevi Patria s prvoobtoženim Janezom Janšo. Da bo prav zadeva Patria sprožila ta plaz, je nemalo poznavalcev napovedovalo že tedaj. Nekateri z zaskrbljenostjo, da se utrjuje mit o dveh pravnih državah – eni za bogate in vplivne in drugi za vse druge. Drugi z upanjem, da bodo pravice, ki si jih pred najvišjimi sodišči izbojujejo predstavniki elit, izbojevane tudi za vse preostale.
-
28. 9. 2018 | Mladina 39 | Politika
Danes velja, da lahko policija in tožilstvo izsledita anonimnega pisca sovražnih besed na spletu le, če dejanje opredelita kot kaznivo dejanje sovražnega govora. Če gre za prekršek – kot sovražni govor, prepovedan po zakonu o prekrških – pa možnosti, da od telekomunikacijskih ponudnikov zahtevata izsleditev pisca, nimata. Sovražni govor, ki po slovenski zakonodaji zdaj večinoma pomeni prekršek – in na spletu ga je res veliko – je torej nemogoče preganjati.
-
21. 9. 2018 | Mladina 38 | Družba
Ob začetku novega šolskega leta je čas za analizo preteklega. Mladina je v sodelovanju z Amnesty International Slovenije že deveto leto zapored zbrala podatke o izobraževanju romskih otrok. Seveda gre za osnovnošolsko izobraževanje, saj je nadaljevanje šolanja na srednjih šolah ali celo fakultetah, ko govorimo o romskih otrocih, tako redko, da gre za statistično zanemarljiv podatek.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Politika
Na tožilstvu so se odločili, da odstopijo od tožb zoper bogate in vplivne, ki so jim želeli pobrati premoženje nezakonitega izvora. Med srečneži najdemo Janeza Janšo, nekdanjega njegovega direktorja Intereurope Andreja Lovšina, dediče njegovega nekdanjega tesnega sodelavca Jožeta Zagožna pa nekdanjega župana Maribora Franca Kanglerja …
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Politika
Drago Šketa, generalni državni tožilec
Drago Šketa je ob prevzemu položaja na vrhu tožilstva pred dobrim letom dni med prednostne naloge zapisal pregon sovražnega govora. Za zdaj podatki ne potrjujejo resnejšega tožilskega dela na tem področju. A Šketa pravi, da bo vztrajal, da se tožilstvo odreče omejitvam, ki so si jih postavili sami, in predlagal strožjo kazensko zakonodajo. Slednje kljub temu, da je zakonski člen za pregon sovražnega govora na las podoben nemškemu, kjer sovražni govor preganjajo precej uspešneje kot v Sloveniji.
-
7. 9. 2018 | Mladina 36 | Politika
Med kandidati za ministre se je te dni predstavil tudi kandidat za naslednika notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, ki si je v prejšnjem mandatu ustvarila sloves branilke meja pred begunci, migranti, ljudmi, ki prihajajo. Gre za kandidata iz kvote LMŠ Boštjana Poklukarja, ki si je za prednostno nalogo pred vsemi drugimi postavil varovanje meja, ljudi in premoženja, in to z obvladovanjem migracij, saj so te po njegovem mnenju glavna grožnja.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Družba
Začelo se je sojenje tajniku slovenske škofovske konference dr. Tadeju Strehovcu. A ne zaradi njegove vloge v katoliški cerkvi, pač pa zaradi vloge ustanovitelja in zastopnika Zavoda za družino in kulturo življenja KUL.si, točneje portala 24kul.si – vodilnega slovenskega središča za boj proti pravici do splava, ki je v Sloveniji ustavno varovana pravica.
-
31. 8. 2018 | Mladina 35 | Politika
Yves Pascouau, strokovnjak za migracijske procese
Pascouau je raziskovalec na Univerzi v Nantesu in urednik spletne strani EuropeanMigrationLaw.eu. Že leta opozarja na neustrezen odziv EU na migracije. Pravi, da to sploh ni odziv in da EU nima nikakršne strategije na tem področju. Evropa bi po njegovem mnenju morala biti sposobna razumeti, kako bodo migracijski procesi videti v prihodnjih treh ali štirih desetletjih, in na podlagi tega uvesti uravnoteženo migracijsko politiko, ki ne bo temeljila zgolj na zapiranju meja. A glede na politične razmere v številnih evropskih državah se mu ne zdi prav verjetno, da bo to storila.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Politika
Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom medresorske delovne skupine o premestitvi beguncev iz držav, ki so najbolj obremenjene z begunsko krizo. Delovna skupina pa je s tem tudi končala svoje delo.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Družba
Ko so pred časom po spletu zaokrožili posnetki, kako so se kranjski policisti med eno izmed nočnih patrulj napili z naključno mladoletnico in ji zaupali v vožnjo policijski avtomobil z prižganimi modrimi lučmi, je bilo marsikomu nerodno.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
EU že dlje pospešeno financira afriške in druge države, da preprečujejo svojim državljanom in drugim ljudem zapuščanje celine in jih zapirajo v zadrževalne centre, prav tako zgrajene z evropskim denarjem. Tistim, ki jim vendarle še uspe doseči evropske obale, naj bi EU vrata zaprla na mejah. Z zaprtjem slovensko-hrvaške meje je pred dnevi zagrozil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Gre za grožnjo Hrvaški, naj begunce ustavi že na svoji meji, ki je hkrati zunanja meja EU, a grožnja je v resnici namenjena ljudem, ki prihajajo.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Dr. Saša Zagorc, predstojnik ustavne katedre na ljubljanski pravni fakulteti
Kakšna je v resnici slovenska azilna politika, ki velja za do beguncev neprijazno? Kaj se dogaja z azilno politiko v EU, ki si ne želi več sprejemati beguncev? Je težavno sestavljanje vlade dobra ali slaba stvar? Ali politične razmere v Sloveniji kažejo, da bi potrebovali spremembo volilnega sistema, in če da, kakšno? To je le nekaj razlogov za pogovor s Sašo Zagorcem, ki na pravni fakulteti vodi katedro za ustavno pravo, predava volilno, parlamentarno pravo in azilno pravo, do nedavna pa je vodil tudi kliniko »Pravna svetovalnica za begunce in tujce«.
-
20. 7. 2018 | Mladina 29 | Politika
»Pazniki smo postali zaporniki,« je pred časom v intervjuju za Dnevnik dejal predsednik sindikata državnih organov v ljubljanskem zaporu, pravosodni policist Dalibor Didović. Povedati je želel, da so zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov prisiljeni v opravljanje velikega števila nadur, zato v službi, torej v zaporu, preživijo več časa kot doma. Samo letos je bilo odpovedanih 317 spremstev zapornikov v zdravstvene in druge ustanove ter na sodišče, zaradi česar se vrstijo odpovedi sodnih obravnav, ki jih je bilo letos že okoli 150. Kaj se dogaja, so razmere v ljubljanskem zaporu res »katastrofalne, še več, so pred kolapsom,« kot je pred časom dejal predstavnik sindikata delavcev v pravosodju, pravosodni policist Marcel More?
-
13. 7. 2018 | Mladina 28 | Družba
Slovenija kot nacistična Nemčija
Vprašanje je, ali bi doslej najsmrtonosnejši spopad v človeški zgodovini – druga svetovna vojna – dobil tolikšne razsežnosti, če ne bi nacisti legitimirali in spodbujali sovražnega govora zoper vse drugačne. Gotovo pa ne bi bilo množičnega pobijanja nedolžnih ljudi, holokavsta, v katerem je bilo ubitih vsaj šest milijonov ljudi, predvsem Judov – samo zato, ker so bili »drugačni«, ker so bili Judje. Zgodovina bi se verjetno pisala precej drugače, če bi bil tedaj sovražni govor opredeljen kot nekaj prepovedanega in kazensko sankcioniran ter s tem v očeh ljudi jasno zavržno ravnanje. Stanje v Sloveniji je v nečem zelo podobno tistemu pred dolgimi desetletji v Nemčiji. V tem, da se sovražni govor ne sankcionira, sploh pa ne kazensko. Lani je bila zaradi sovražnega govora v Sloveniji obsojena ena oseba, predlani sploh nihče.
-
6. 7. 2018 | Mladina 27 | Politika
Po podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo več kot polovica hrvaških ginekologov uveljavlja ugovor vesti in zavrača opravljanje splava.
