• Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Dva leva

    Opereta o brezmesnih aferah

    Ta Robert Golob je kot kralj beračev Peachum iz mračnega in umazanega sveta londonskega podzemlja v Brechtovi Operi za tri groše, ki je variacija in aktualizirana nadgradnja Gayeve Beraške opere. Pač, Peachum objokuje zlo usodo, ki dobrohotne, miroljubne in poštene ljudi naredi za slabe, zle. Češ: »Biti dober človek! Kdo pa si tega ne bi želel? Bili bi dobri, namesto tako surovi, a razmere tega ne omogočajo.« In podobno stisko opisuje Golob, ki da je po svojem habitusu mirovnik, a da časi niso taki, da bi mu mirovništvo omogočali. Ne vem, ne vem. Ne glede na to, kdo vse je metal pesek v kolesje koalicije, nas je Golob s svojimi partnerji zapeljal v brezperspektivno situacijo. Zdajšnji zapleti ob napovedih in napovedanih odpovedih dveh referendumov odvračajo vsakega kolikor toliko normalnega in moralnega človeka od politike. Vse in vsakršne politike. Politični akterji so se medsebojno nategovali, nategnili pa so volivce in volivke. Zato sta averzija in zasičenost kar najbolj normalna odziva. Pisal sem že svoj čas, da je nemška politična in politološka publicistika že trideset let nazaj uvedla pojem »politikverdrossenheit« (politične deprimiranosti), ki funkcionira kot nekakšna kanta za medijske smeti, v katero se vrže vse, s čimer se skuša poimenovati nezainteresiranost za politiko, distanco, nezaupanje, nezadovoljstvo s političnimi procesi in postopki političnega odločanja, splošna negativna stališča, predstavo o nečednostih politične elite itd. Gre dejansko za sindrom averzije in pasivizacije razočaranih volivcev in volivk. Najpoprej in najbolj v deželah t. i. novih demokracij. V zadnjem času vse bolj tudi v etabliranih demokracijah. Slovenija pa – kot da v zadnjih letih skuša prevzeti štafeto. 

  • Luka Volk

    18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Svet

    Zmaga atletinje Caster Semenya

    Caster Semenya, olimpijska in svetovna prvakinja v teku na srednje proge, je bila leta 2009, po zmagi na svetovnem prvenstvu v atletiki, osumljena, da ni ženska. Oziroma da ni »čisto zares ženska« – in da mora biti potemtakem moški. Pri testiranju se je izkazalo, da ima v krvi zvišano raven testosterona in da se je rodila s spolnima kromosomoma XY, sicer značilnima za moške. Že leta 2011 je Mednarodna atletska zveza uvedla nova pravila, ki so za športnice določila zgornjo mejo testosterona, kar je imelo pogubne posledice za športno pot številnih atletinj, če se niso odločile za znižanje ravni testosterona s hormonsko terapijo.

  • Gregor Kocijančič

    18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Svet

    Jabolko ne pade daleč od drevesa

    Grok je eden od številnih pogovornih robotov, ki skušajo tekmovati s paradnim konjem umetne inteligence, modelom ChatGPT. Domuje na družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju), ki je po razvpiti uzurpaciji, ki jo je izpeljal najbogatejši zemljan Elon Musk, postal še večja greznica sovraštva, kot je bil pred tem. Grokova prednost naj bi bila, da je »maksimalno usmerjen v iskanje resnice«, kar naj bi pomenilo, da ni tako politično korekten kot njegovi tekmeci – skratka, kakor pravi Musk, da je »anti-woke«.

  • N'toko

    N'toko

    18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Žive meje

    Kako iz Nata?

    Stranke in gibanja evropske levice nimajo veliko priložnosti za uresničevanje svojih idej. Večino časa preživljajo na političnem obrobju, kjer se obupano borijo za preživetje in se izčrpavajo v vsakodnevnih bojih proti ekscesom neoliberalizma – vedno je treba preprečiti kak socialni rez, privatizacijo kake bolnišnice, posek kakega drevoreda … Priložnosti, da bi se iz nišnih aktivističnih krožkov spremenili v dejanske akterje zgodovine, se zares pojavijo le vsakih nekaj desetletij. Cela generacija aktivistov utegne doživeti le en prelomni trenutek, v katerem se nebesna znamenja poravnajo – ko notranja nasprotja kapitalizma odprejo vrata spremembam in so vladajoči preveč razdeljeni, da bi jih jim uspelo preprečiti. In nič ni bolj tragičnega kot spoznanje, da te je trenutek ujel nepripravljenega in da je priložnost splavala po vodi.

  • Mesto grozljivega spomina

    Enajstega julija 2025 so se v Potočarih pri Srebrenici znova gnetli visoki politiki v zakulisju nemih grobov. Vsakoletni spomin na množično in načrtno pobijanje moškega prebivalstva, na posilstva žensk in kraje otrok se letos prepleta tudi z obletnico slovitega Daytonskega mirovnega sporazuma. Genocid v Srebrenici je bridko ogledalo vojnih grozot ob razpadu Jugoslavije, Potočari pa postajajo prostor vsakoletne hipokrizije političnih elit. Pred tridesetimi leti se je tod zgodil nepredstavljiv največji zločin po II. svetovni vojni. Danes o tem vemo domala vse, o obsojenih političnih in vojaških zločincih, mednarodnem priznanju genocida, nemoči in nesposobnosti Združenih narodov, EU, Nata ... Svetovna ureditev, pravni red in politična odgovornost so se sesuli tukaj, leta 1995 in ne morda 2025 zaradi grozot v Ukrajini in genocida v Gazi. Daytonski sporazum je sicer prinesel vsiljeni mir, a hkrati povsem disfunkcionalne institucionalne rešitve. Zato Bosna in Hercegovina (BiH) po tridesetih letih znova postaja nevarno torišče geostrateških interesov, grozečega razpada države, morda nove vojne. Bo Srebrenica še enkrat postala varljiva ura izgubljenega spomina?

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Kolumna

    Koristna, a šibka

    Za Levico se je referendumska kolobocija razpletla ugodno – ostala je pri nasprotovanju oboroževanju in Natu, z delno izjemo Svobode edina ni igrala različnih vlog in morda je sprožila vsaj površno razpravo o nas in orožju. Tako si utegne pridobiti nekaj volivcev, saj bo zunanja politika najbrž ostala pomemben del tematike na volitvah čez slabo leto. Takrat bo njen tekmec tudi Miha Kordiš, ki je stranko zapustil in, zanimivo, glasoval proti referendumu.

  • Zaslužitelja vse hvale

    Josip Jurčič postaja slovenska ikona. Pred nekaj leti je doživel, no, on osebno pač ne, ampak njegov lik, simpozij, na katerem so nastopili mnogi jurčičoznalci, mdr. tudi dr. Bernard Nežmah. V šolskem čtivu je bil Jurčič že prej dobro zasidran. Osebno ime, nekdaj res redko, se je pod vplivom čtiva – Jurčičeve povesti Domen – razširilo, trenutno je Domnov nekako 3900, če ne še več. (Bernardov je nekaj več kot osemsto, Brankoti smo pa ohoho visoko.) Zadnje čase izhajajo o Jurčiču številna dela disertacijske kakovosti, ki ga razčlenjajo kot ustvarjalca.

  • Uredništvo

    18. 7. 2025  |  Družba

    »Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja«

    "Čezmerna raba stanovanj za kratkotrajen najem ruši temeljni namen prostorskega načrtovanja, ki je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih ter ekonomskih vidikov, hkrati pa predstavlja kršitev gradbene zakonodaje, ki ščiti javni interes pri graditvi objektov, kot je, recimo, varnost objektov."

  • Uredništvo

    18. 7. 2025  |  Družba

    »Otroci tega časa niso bolj travmatizirani kot prejšnje generacije«

    "Ne strinjam se, da so otroci tega časa na kakršenkoli način bolj travmatizirani kot prejšnje generacije. Starši še nikoli niso tako skrbno pazili, da ne bi naredili česa narobe, kot danes. Problem je bolj v diskusijah na spletnih omrežjih in splošnem občutku, da je treba otroka zaščititi pred vsem hudim in mu zagotoviti vse, kar potrebuje, in še veliko več, kar vodi v izčrpanost staršev, previsoka pričakovanja do njih samih, nepretrgano preverjanje napak, ki bi jih lahko naredili, pretirano zaščitništvo, odrekanje pravice otroku, da bi kaj naredil po svoje, brez nadzora. Nad otroki danes nepretrgoma bdimo in jih nepretrgoma stimuliramo. Nimajo časa za počitek. Ne morejo se umakniti našemu nadzoru, ki je postal družbena norma. O pretiranih pritiskih ve nekaj malega več moja generacija, od katere se je zahtevala čimprejšnja osamosvojitev, in generacija pred mano, kjer so se starši borili za preživetje."

  • Uredništvo

    19. 7. 2025  |  Družba

    »Ljudje se do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini«

    "Na teh prostorih je največji problem prav v interpretaciji istih dogodkov. Kar je za ene zmaga, je za druge poraz. Tisti, ki so za ene junaki, so za druge zločinci. Premalo pozornosti se posveča odtenkom – stvari so pogosto predstavljene črno-belo. Ljudje se na naših prostorih do zgodovine pogosto obnašajo, kot da so v samopostrežni trgovini. V zgodovino vstopajo takrat, ko jim to ustreza, in iz nje vzamejo tisto, kar jim v določenem trenutku pride prav."

  • Uredništvo

    20. 7. 2025  |  Politika

    »Ženske smo zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane« 

    "Ženske smo zelo nevarne, če smo popolnoma emancipirane, enakopravne in v enakem položaju kot moški. Strastna, razgledana, močna ženska je hudo nevarna, sploh če ima v rokah še moč, da moškim vzame »igrače«, s katerimi se igrajo v nesmiselnih vojnah. Poglejte samo, kako so v zgodovini vladale ženske, ki so (sicer po naključju ali čisti sreči) prišle na oblast. Navadno so bila to obdobja miru, vsesplošnega napredka in razvoja ter dviga kulture in umetnosti.

  • MG

    18. 7. 2025  |  Politika

    Referenduma ne bo / Državni zbor je razveljavil sklep o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih

    Pred dvema tednoma je državni zbor sprejel sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je predlagala Levica. Poleg koalicijske Levice in SD so predlog podprli tudi v opozicijskih SDS in NSi. Danes pa so poslanci odločili, da referenduma vendarle ne bo.

  • STA

    18. 7. 2025  |  Politika

    Državni zbor je sprejel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

    DZ je s 50 glasovi za, 34 proti in tremi vzdržanimi sprejel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta bo polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

  • STA

    18. 7. 2025  |  Svet

    Ukrajina bo orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti

    Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je zainteresiranih za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    Levica pozdravila ukrep proti izraelskima ministroma, Janša kritičen do vlade

    Vodja poslanske skupine Levica Matej Vatovec je pozdravil odločitev vlade, da izraelska ministra Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča razglasi za nezaželeni osebi. Vodja opozicijske SDS Janez Janša pa je na omrežju X zapisal, da tega ukrepa ni sprejela Slovenija, temveč vlada, ki jo je opisal kot "skupino skrajno levih podpornikov Hamasa".

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    Strelska zveza obsoja Mahničev poziv k včlanitvi v strelska društva z namenom pridobivanja orožja

    V Strelski zvezi Slovenije obsojajo zapis poslanca SDS Žana Mahniča, ki je pozval k množičnemu oboroževanju in včlanitvi v strelska društva z namenom pridobitve orožja. V današnjem odzivu so poudarili, da strelska društva delujejo kot športne organizacije, neutemeljena in nepremišljena izjava pa meče slabo luč na zvezo kot tudi na strelski šport.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    Tanja Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi

    Vlada je na današnji seji sprejela ukrep, da izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasi za nezaželeni osebi, je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ministra po mnenju vlade z genocidnimi izjavami spodbujata nasilje in hude kršitve človekovih pravic Palestincev.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Svet

    Poljska je umaknila veleposlanika na Madžarskem, ker je ta ponudila azil bivšemu funkcionarju, obtoženemu korupcije

    Poljsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je dokončno umaknilo svojega veleposlanika na Madžarskem, kot razlog pa navedlo podelitev azila nekdanjemu namestniku poljskega pravosodnega ministra Marcinu Romanowskemu, ki se sooča z obtožbami korupcije. Varšava je zanj izdala evropski nalog za prijetje.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    Slovenija v boj za začetek dirke po Franciji

    Slovenska vlada je danes sprejela sklep o pismu o nameri za organizacijo začetka kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji, so zapisali v sporočilu za javnost. V kolikor bi bila kandidatura na koncu uspešna, bi lahko Slovenija prvih nekaj etap najprej organizirala leta 2029 ali 2031, je sporočil kabinet predsednika vlade.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    Vlada sprejela uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi

    Vlada je sprejela uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, ki prinaša zakonsko varovalko o primerljivem plačilu z javnimi uslužbenci. Uredba določa minimalno urno plačilo, višino začetnega plačila, primerljivost poklicev in način usklajevanja plačila. V sindikatu Zasuk so današnjo odločitev vlade pozdravili.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Svet

    Marta Kos: Predlog dolgoročnega proračuna kaže, da je širitev prioriteta EU

    V sredo predstavljeni predlog dolgoročnega proračuna Evropske unije za obdobje 2028-2034 kaže, da je širitev unije politična in geostrateška prioriteta EU, je danes poudarila evropska komisarka za širitev Marta Kos. Za podporo državam kandidatkam za članstvo in vzhodni soseščini bo namenjenih več kot 40 milijard evrov, je povedala.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    Državni zbor je sprejel stanovanjsko zakonodajo

    DZ je danes na izredni seji sprejel novelo stanovanjskega zakona ter zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Po letih zanemarjanja področja prinašata podlago za bolj učinkovit sistem javnih najemnih stanovanj in povečanje njihovega števila, predvsem prek gradnje novih s stabilnim proračunskim virom, pravi vlada.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Svet

    Prihodnost izraelske vlade po koalicijskih trenjih pod vprašajem

    Izraelska vlada je ta teden ostala brez članov iz vrst obeh strank ortodoksnih judov. Premier Benjamin Netanjahu kljub temu ohranja zelo tesno večino v knesetu, saj so iz stranke Šas sporočili, da zapuščajo vlado, ne pa tudi koalicije. Predmet spora je vprašanje vojaške obveznosti za doslej izvzete ultraortodoksne jude.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    Preiskovalna komisija o Gen-I zavrnila zahtevo SDS glede določitve prič

    Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, ki je bila ustanovljena junija lani, a konkretnega dela še ni začela, je danes zavrnila zahtevo SDS za določitev 70 prič, med katerimi bi bili tudi člani iz vrst Svobode, je za STA navedel predsednik komisije Tomaž Lah.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Politika

    KPK ustavila postopek proti nekdanjemu direktorju JGZ Brdo Hribarju

    Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v ponovljenem postopku ustavila preiskavo, ki jo je vodila zoper nekdanjega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS (JGZ Brdo) Marjana Hribarja zaradi izjav glede tržnega oddajanja Vile Zlatorog na Bledu. Kršitve integritete namreč ni potrdila.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Svet

    Ukrajina in Rusija znova izmenjali trupla vojakov

    Ukrajina in Rusija sta si danes znova izmenjali trupla vojakov. Rusija je Ukrajini vrnila trupla 1000 vojakov, je sporočil svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski. Ob tem je dodal, da je Kijev Moskvi vrnil 19 trupel ruskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Svet

    Sirski predsednik obljubil pregon odgovornih za nasilje na jugu države

    Odgovorni za nasilje nad manjšinskimi druzi bodo zanj odgovarjali, je danes po večdnevnih smrtonosnih spopadih na jugu Sirije obljubil predsednik države Ahmed al Šara. Pozdravil je posredovanje ZDA, arabskih držav in Turčije. To je po njegovem mnenju regijo rešilo pred neznano usodo. Hkrati je tudi obsodil izraelske napade na cilje v Siriji.

  • STA

    17. 7. 2025  |  Svet

    Starmer po uporu proti nižanju socialne pomoči suspendiral štiri poslance

    Britanski premier Keir Starmer je v sredo iz svoje laburistične stranke suspendiral štiri poslance in kot razlog navedel ponavljajoče se kršitve strankarske discipline. Odločitev je sprejel potem, ko je četverica glasovala proti vladnemu predlogu zakona o reformi socialne varnosti, ki predvideva nižanje socialne pomoči, poroča britanski BBC.

  • Sram naj vas bo

    V poosamosvojitvenem času Slovenije v evropski prostor še ni bila poslana večja polresnica, cela laž, kot sta jo v evropski parlament plasirala slovenska evropska poslanca dr. Milan Zver in Romana Tomc. Najprej z odprtjem razstave v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju Macesnova gorica – slovenski Katin avtorja dr. Jožeta Dežmana. Gre za razstavo fotografij izkopavanj 3450 umorjenih, pogreznjenih v jami pod Macesnovo gorico v času od 2. do 10. junija 1945. Nato pa še s peticijo, ki jo je sestavil dr. Mitja Ferenc in jo je evropski parlament sprejel na julijski seji.