Grega Repovž

16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Uvodnik / Čigav je Logar?

Že pred volitvami leta 2022 so vse stranke, ki so kasneje prišle v državni zbor, napovedale, da z Janšo in SDS zaradi njenih skrajnih stališč in avtoritarnega vodje niso pripravljene sodelovati. Razen Nove Slovenije. A po volitvah 2022 je tudi Nova Slovenija sporočila, da ni več pripravljena sodelovati z Janšo kot predsednikom stranke. Janša je sicer skrajni politik, ni pa neumen. Da bi lahko še kdaj naredil koalicijo in dobil vlado, bi – kot priznava tudi sam – v proporcionalnem volilnem sistemu potreboval »tretjega« partnerja.

Nika Kovač / »Populisti ljudem uničujejo življenja, v družbo pa vnašajo tesnobo in anksioznost. Samo zato, da bi pridobili lastno korist – oblast in denar.«

Nika Kovač, antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, je v zadnjih letih z novim pristopom preoblikovala način delovanja civilne družbe v Sloveniji. Ta novi način političnega in družbenega delovanja, ki ga je razvila skupaj s sodelavkami in sodelavci, so prepoznali tudi v tujini in jo začeli prositi za nasvete. Zato danes s številnimi aktivisti iz najrazličnejših držav deli izkušnje, ki jih je nabrala doma, obenem pa lahko od blizu opazuje in spoznava obnašanje populistov in avtoritarnih politikov po vsem svetu. Pravi, da se med seboj ne razlikujejo kaj dosti.

Financiranje SD / Inštitut 1. maj skriva donatorje

Ob sedanjem dogajanju v stranki SD se odpirajo tudi vprašanja glede prihodnosti Inštituta 1. maj, uradno zavoda za izobraževanje, raziskovanje in mednarodno povezovanje, ki ima edini bančni račun odprt ravno pri hranilnici Lon. Gre za zavod, ki sta ga konec 2022 ustanovila Tanja Fajon in Klemen Žibert, predsednica in takratni generalni sekretar SD, čeprav se v javnosti inštitut bolj predstavlja kot projekt SD in ne kot projekt dvojca Fajon-Žibert. »Inštitut 1. maj je nosilec akademsko razpravljalnih, izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti, ki se izvajajo v okviru razprav o prihodnosti socialnodemokratske misli,« se predstavlja na spletni strani.

Kako naj stranka SD, ki zase pravi, da je »vedno na strani ljudi«, ljudi o tem res prepriča?

Matevž Frangež, za prijatelje Frangi, je poklicni politik. Politično pot je začel v mariborski študentski organizaciji in se nato hitro uveljavil v Mladem forumu, podmladku tedanje Združene liste socialnih demokratov. Leta 2004 je prvič kandidiral za poslanca, a je bil neuspešen. Štiri leta kasneje mu je uspelo, mandat pa je ponovil še v času druge Janševe vlade. Takrat je živel polno politično življenje, bil je mariborski mestni svetnik, kandidat za mariborskega župana, kasneje državni sekretar v kabinetu Mira Cerarja. Nato je zastal, naveličal se je politike, naveličal se je, kot je dejal, vožnje v Ljubljano in nazaj, prigovarjanja, pogajanj, vsega, kar prinaša ta posel. »Vse življenje sem si želel biti politik. Danes v šali pravim, da moraš paziti, česa si v življenju želiš, ker se ti to slej ko prej uresniči. Toda zato, da spreminjaš svet, ni treba biti v politiki,« je dejal leta 2015. A zunaj politike ni zdržal dolgo, vanjo se je vrnil kot komunikator Socialnih demokratov, kot njihov strokovni sodelavec v parlamentu, postal je predsednik konference SD, v Golobovi vladi pa je sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in s tem desna roka ministra Matjaža Hana.

Tekma z Izraelom bo, a verjetno bodo na njej tudi protestniki

Dor Saar, članica izraelske ženske košarkarske reprezentance, je pred tekmo z Irsko prejšnji teden dejala, da so irske tekmice »precej antisemitske«, zaradi česar je »pričakovati močno tekmo«. To je dodatno podžgalo irsko ekipo, ki so jo nekateri pozivali, naj tekmo odpove zaradi genocida, ki ga Izrael izvaja nad palestinskim ljudstvom. Če bi to storili, so zapisali pri ekipi, bi lahko tvegali kazen Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) do 80 tisoč evrov in začasno prepoved tekmovanja. Zato so se irske košarkarice odločile za drugačen manever – z nasprotnicami se pred začetkom tekme niso hotele rokovati.

Mi smo svet!

The Greatest Night in Pop je doku o »magični« noči (28. januar 1985), ko so se v losangeleškem studiu A&M pod taktirko velikega Quincyja Jonesa srečali Lionel Richie, Stevie Wonder, Paul Simon, Kenny Rogers, Tina Turner, Billy Joel, Michael Jackson, Diana Ross, Dionne Warwick, Willie Nelson, Al Jarreau, Bruce Springsteen, Kenny Loggins, Steve Perry, Daryl Hall, Huey Lewis, Cyndi Lauper, Kim Carnes, Bob Dylan, Ray Charles in drugi popzvedniki in – ja, v eni noči – posneli »himno« We Are the World, s katero so – vsaj v svojih očeh – premagali afriško lakoto. Ker so potrebovali čim več popzvezdnikov, so sklenili, da bodo dobrodelno pesem – odgovor na britansko vižo Do They Know It’s Christmas? – posneli v noči, ko so v Los Angelesu podelili American Music Awards, potemtakem v noči, ko je bila tam največja koncentracija popzvezdnikov.

S tožbo do osebnega zdravnika

Iz leta v leto, od vlade do vlade poslušamo napovedi in obljube o reformah zdravstvenega sistema, ki naj bi ustavile krčenje pacientovih pravic, skrajšale čakalne dobe in predvsem zagotovile dostopnost zdravstva za vse, ki si ne morejo privoščiti najrazličnejših dodatnih zavarovanj in doplačil za dostop do sicer formalno brezplačnih in za vse enako dostopnih storitev javnega zdravstvenega sistema. Med najosnovnejše pravice na tem področju sodi pravica zdravstvenega zavarovanca, da si izbere in tudi dejansko dobi osebnega, družinskega zdravnika. A vsaj v prestolnici to še zdaleč ni nekaj samoumevnega. O tem zdaj tečejo celo sodne bitke, pri čemer se pacienti lahko veselijo pomembne etapne zmage.

Trumpizmi vs. bidenizmi

Joe Biden se na zaslišanju ni izkazal. Spomin mu je povsem odpovedal. Skoraj povsem. Ni se spomnil, kdaj točno je bil ameriški podpredsednik, kdaj mu je mandat potekel in kdaj se je začel. Povsem narobe se je spomnil svojih stališč do Afganistana – trdil je, da se ni strinjal z generalom Karlom Eikenberryjem, pa čeravno se je v resnici z njim povsem strinjal. Ni se spomnil, kdaj je umrl njegov sin Beau. Ko je Biden zapustil podpredsedniški položaj, je s sabo odnesel kopico zaupnih dokumentov, ki jih ne bi smel, zato ga je zaslišal posebni preiskovalec Robert Hur, ki je v svojem poročilu zapisal, da Bidna ne bo sodno preganjal, obenem pa je poudaril, da bi v Bidnu vsaka porota videla le »simpatičnega, dobronamernega, starejšega moškega s slabim spominom«. S slabim spominom! To frazo so vsi takoj pograbili – Biden se ničesar več ne spomni! Vse je pozabil! Celo to, kdaj je umrl njegov sin! Nič čudnega, da ga njegovi ne pustijo več na tiskovne konference in daje manj intervjujev kot njegovi predhodniki!

Grimsove pravljice

Poslanec SDS – in kandidat za evropskega poslanca – Branko Grims je po duši pripovedovalec pravljic. Ste že slišali tisto, da se Zemlja ne segreva, temveč se v resnici ohlaja? O tem priča dejstvo, da je črni panter, (domnevni) simbol Karantanije, izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, ta pa je bil dolgo navajen na toplejše razmere. Kaj pa tisto, kako naj bi predlani oktobra, kmalu zatem, ko je neki človek na ulici napadel Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, tudi sam doživel fizični napad pred parlamentom in ob tem komajda ubežal smrti? Policija je nato sicer ugotovila, da je bilo drugače: do fizičnega stika med njim in napadalcem sploh ni prišlo.

Drzna hranilnica Lon

»Smo drugačni«je eno od promocijskih gesel hranilnice Lon, ene najmanjših kreditnih institucij pri nas, z vsega devetimi poslovalnicami po državi. Hranilnica Lon se je pojavila v zgodbi državnega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki pretresa stranko SD, na res nenavaden način. Očetu zdaj že bivšega generalnega sekretarja stranke SD Klemnu Žibertu je namreč ta banka dala 1,32 milijona evrov posojila z odplačilno dobo 20 let za nakup stanovanja v »soseski za elito« Schellenburg v središču Ljubljane. Takih kreditov navadni državljani ne morejo dobiti. A nenavadnosti in naključij ni konca: ravno pri hranilnici Lon ima odprt edini bančni račun tudi zavod Inštitut 1. maj, ki sta ga ustanovila Žibert in predsednica SD Tanja Fajon. Tovrstne inštitute imajo nekatere slovenske stranke (na primer SDS in NSi), da se izognejo nadzoru računskega sodišča in si prek njih zagotavljajo dodaten denar iz neznanih virov. SD se je za ustanovitev tega finančnega obvoda odločila prav v času Žiberta in Fajonove, pred tem se je tudi zaradi škandala ob prelomu tisočletja, ko je stranko vodil Borut Pahor, takim praksam izogibala.

Vlado Miheljak

16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Dva leva

Komentar / Odiseja SD 2024

Za stranko SD se zdi, da je še najustreznejša stara krilatica, da je stanje katastrofalno, toda še ne resno. Pač, delovanje stranke poskušajo spreminjati tako, da se nič ne bi spremenilo. Niso si namreč postavili ključnega vprašanja, kaj se je stranki zares zgodilo. Pri tem bi se morali učiti pri stari LDS, ki je po izgubljenih volitvah 2004 menila, da je prišlo zgolj do nesporazuma z volilnim telesom, ne pa za globoke notranje razloge, ki so pripeljali do razpada stranke, za katero sem še malo pred tem napisal, da je obsojena na oblast. Kje je aktualni problem SD? Verjamejo, da sta korupcijska afera Litijska in žlehtnoba pravosodne ministrice razloga za hipno zrušitev stranke. No, Litijska vsekakor je povod, nikakor pa ni vzrok. Je zgolj simptom, ki je spregovoril; pravzaprav zakričal: »Dovolj je, tako ne gre več naprej!«. A kako se spopasti s simptomi? Klinična psihologija zna povedati, da je simptomatsko zdravljenje sicer na videz učinkovito, a na dolgi rok neuspešno. Pač, grizeš nohte in ti simptom »zradirajo«, pa se pojavi na primer tik ramena, pa se tudi tega rešiš, a začneš trzati z očesom ... Skratka, simptom se zgolj seli, dokler se ne lotimo in odpravimo jedrnega problema.

Zakaj so zdravniki med stavko produktivnejši kot sicer?

Eno najbolj neverjetnih novic so ta teden sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zdravniki stavkajo že štiri tedne in njihov sindikat redno objavlja dramatične napovedi o zlomu zdravstvenega sistema. Kmalu naj bi zapirali pediatrične oddelke in porodnišnice, pravijo – kar so seveda sporočila, ki jih je treba brati v kontekstu pritiskov na vladno pogajalsko stran. Ob vseh teh napovedih iz posameznih javnih institucij, ki naj bi bile tik pred delovanjem v kriznih razmerah, so iz NIJZ sporočili, da je bil zdravstveni sistem med stavko produktivnejši kot lani v istem času.

Odvzem italijanskega odlikovanja Josipu Brozu - Titu 

Že vsaj desetletje se v Italiji pojavljajo pozivi k odvzemu odlikovanja z viteškim redom, ki ga je nekdanji predsednik socialistične Jugoslavije Josip Broz - Tito leta 1969 prejel od tedanjega italijanskega predsednika Giuseppeja Saragata. Po navadi se o tem največ govori na »dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije«. Nič drugače ni letos, ko je odvzem odlikovanja podprla italijanska premierka Giorgia Meloni. Tokrat tej dolgoletni zamisli kaže dokaj dobro – potrebna je namreč sprememba 70 let starega zakona, ki določa, da odlikovanj ni mogoče odvzeti postumno.

Kdo je že napovedal, da se bo pomeril na junijskih volitvah

Evropske volitve bodo potekale od 6. do 9. junija. V Sloveniji bodo volivci novih devet poslancev, enega več kot prej, izbirali v nedeljo, 9. junija. Volilna udeležba je pri nas na volitvah v evropski parlament nizka, leta 2019 je volilo zgolj 28,89 odstotka volilnih upravičencev, manj kot pol milijona ljudi. Naša država je takrat dosegla tretje najslabše mesto po volilni udeležbi med vsemi evropskimi državami. V EU je volilo za kanček več kot 50 odstotkov volivcev. Ni kakšnih resnih razlogov, da bi se junija slovensko volilno telo, naveličano obljub, afer in nekredibilnih politikov, množično odpravilo na volišča. Udeležba utegne biti še nižja kot pred petimi leti.

TV komentar / Ni bila šala

Po razkritju nečednega nakupa stavbe na Litijski cesti 51 so se na ministrstvu za pravosodje ( ja, tisti ljudje, ki so bili kasneje zamenjani, oni pa so zamenjali telefone) sredi januarja poskušali reševati tako, da so naročili novo cenitev. Češ, če pa ni toliko kvadratov, kot pravi pogodba, bo pa moral prodajalec vrniti denar. V njihov rog je robantila tudi takrat še ne tako skesana ministrica Dominika Švarc Pipan. Zdaj bo pa videl ta prodajalec, lump, tatič in pokora! Taktika je bila prozorna: pridobiti čas in preusmeriti pozornost. No, potem je šla zgodba svojo pot.

Razbijanje tabujev / Oddaja, v kateri se o spolnosti mladih pogovarjajo – mladi

Na nacionalki je zaživela oddaja Prvič. Gre za desetdelno dokumentarno serijo, v kateri se bo raznolika skupina mladih vsak teden pogovarjala o spolnosti. Tokrat so odkrito spregovorili o puberteti, o prvih občutkih vzburjenja, dlakah po telesu, menstruaciji, mutiranju in še o čem.

Pritiski na javne zavode

Nevladne organizacije, združene v iniciativo Za Savo, in Mladi za podnebno pravičnost so v ponedeljek znova izrazili nestrinjanje z načrti za gradnjo hidroelektrarn na Srednji Savi in opozorili na pritiske, ki jih ob podajanju okoljskih in strokovnih mnenj doživljajo javne institucije. Pravijo, da si želijo »živeti v državi, kjer imajo strokovnjaki možnost samostojnega, neodvisnega strokovnega delovanja in odločanja«.

Veliko priznanje za slovensko ilustracijo

Prestižna newyorška publikacija 3x3 Magazine, revija za sodobno ilustracijo, ki te dni praznuje dvajseto obletnico ustanovitve, v vsaki izmed treh letnih izdaj – kot nakazuje že ime – predstavi tri ilustratorje. V zadnji številki je to priznanje pripadlo slovenski ilustratorki in akademski slikarki Alenki Sottler (1958), ki že desetletja ustvarja za otroke, mladino in odrasle. V reviji so namreč na kar 17 straneh objavili predstavitev njenega opusa. Obsežen avtoričin profil, ki je zahteval več kot tri mesece priprav, poleg njenega intervjuja ter preglednega izbora del vključuje tudi misli njenih nekdanjih sodelavcev, umetniških direktorjev in urednikov, od Nika Grafenauerja do Andreja Brvarja.