Grega Repovž
-
14. 6. 2013 | Mladina 24 | Uvodnik
Grčija se počasi spreminja v državo zaprtih skupnosti. Prijatelji, vasi, družine se povezujejo, si delijo hrano, si delijo celo zdravila – zdravstveni sistem je namreč v razsulu. Oziroma je v razsulu tisto, kar je po vsem stiskanju ostalo od njega. Družba, sodobna grška družba, zamira, vzpostavljajo se stari, pretekli vzorci. In če se komu zdi to še vseeno vzdržno, velja ponavljati na primer, da je umrljivost dojenčkov porasla za 40 odstotkov. Zdravstveno stanje državljanov je bistveno slabše zaradi nedelujočega zdravstvenega sistema, zaradi slabše dostopnosti do storitev in seveda zaradi splošnih razmer. Ja, neumna politika trojke ima svoje mrtve.
-
7. 6. 2013 | Mladina 23 | Uvodnik
Theodor W. Adorno v izjemnem članku Freudovska teorija in struktura fašistične propagande (ponatis prevoda Rada Rihe iz leta 1981 je izšel v zadnjih Problemih) pravi: »Vodja zna uganiti duševne potrebe in želje tistih, ki so dovzetni za njegovo propagando, ker jim je duševno podoben, in to, kar ga od njih razlikuje, ni kaka superiornost, marveč sposobnost, da brez njihovih zavor izrazi tisto, kar je v njih latentno. Vodje so po pravilu oralni tipi s prisilo nenehnega govorjenja in zavajanja drugih. Videti je, da njihova slovita moč nad vodenimi temelji na tej njihovi oralnosti: jezik sam, izpraznjen racionalnega pomena, deluje pri njih magično in pospešuje arhaične regresije, ki zvedejo individue na člane množice.«
-
31. 5. 2013 | Mladina 22 | Uvodnik
V žaru navdušenja nad razmeroma benignim poročilom evropske komisije o razmerah v Sloveniji sta premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer pohitela iz njega navajati priporočila. Katera? Ja, tista vendar, ki jih je komisiji predlagala vlada sama. To je pač igra: vlade sporočijo v bruseljske pisarne, kaj bi rade storile, vestni bruseljski administratorji to prepišejo v svoje poročilo, vlade pa nato iz Bruslja dobijo zapoved, kaj in zakaj morajo to storiti – namreč tisto, kar so že same nameravale. In če še malo bolj izstopimo iz tega vzhičenja nad poročilom – ker nam Bruselj ni poslal trojke (o tem sicer ni nihče razpravljal in nihče tega ni nameraval, vsaj v Bruslju o tem ne vedo nič): poročilo je zelo podobno vsem, ki smo jih dobili v preteklih letih. In ne, niso nam dali dodatnih štirih mesecev. Oktobra se pač zgolj naslednjič sestanejo in preverijo razmere, to je vse. Kakšne so dejanske razmere v Sloveniji, nam navsezadnje pove podatek, da smo izpadli iz evropskega programa za zaposlovanje mladih brezposelnih, ker nismo dosegli 30-odstotne brezposelnosti mladih. Mar nismo eden najhujših evropskih bolnikov?
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Ekonomija
Dr. Franjo Štiblar je ekonomist in pravnik na ljubljanski pravni fakulteti, ob tem pa deluje na vodilnem slovenskem ekonomskem inštitutu EIPF, od koder prihajata tudi dr. Jože Mencinger in mag. Velimir Bole. V zadnji izdaji njihovega mesečnika Gospodarska gibanja pa je objavil celovito analizo vladnih ukrepov. Glavna ugotovitev je, da so sistemske reforme sprejemljive, predvideni ukrepi ekonomske politike pa ne. Že četrta vlada namreč nadaljuje napačno usmeritev, ki se je začela leta 2004.
-
24. 5. 2013 | Mladina 21 | Uvodnik
V sredo je predsednica vlade Alenka Bratušek v Bruslju napovedala, da bo koalicija pod njenim vodstvom ne samo podprla vpis nepotrebnega fiskalnega pravila v ustavo, ampak da bo podprla uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015. Za to se je odločila v trenutku, ko še celo najbolj zategnjeni akterji v mednarodnih institucijah javno priznavajo, da je bilo osredotočanje na javni dolg in primanjkljaj v kriznem obdobju napaka, zaradi katere je marsikateri državi popolnoma pošla sapa, nekatere pa so danes prav zaradi tega klinično mrtve.
-
17. 5. 2013 | Mladina 20 | Uvodnik
Slavoj Žižek v besedilu Preprost pogum za odločanje pravi: »To, kar potrebujemo v zdajšnjih razmerah, je Margaret Thatcher levice: vodja, ki bi ponovil potezo Margaret Thatcher v nasprotni smeri in preoblikoval celotno področje predpostavk, skupnih današnjim političnim elitam vseh glavnih usmeritev.«
-
10. 5. 2013 | Mladina 19 | Uvodnik
Te dni po družbenih omrežjih kroži zbirka napak in drobnih neumnosti, ki jih je otrokom v neznanju uspelo pustiti v svojih prvih šolskih spisih. Gre za stare stavke, iz nekega drugega časa, ki jih je danes nekdo potegnil na plano in objavil.
-
6. 5. 2013, 13:00 | Politika
Medtem ko se mediji v Sloveniji sprašujejo, ali se bo Janša udeležil zdaj enega zdaj drugega sestanka glede fiskalnega pravila in zbrano spremljajo njegove tvite, je slednji ves čas tega dogajanja na dopustu na Siciliji.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Uvodnik
Evropska centralna banka je pred dvema tednoma predstavila šokantne podatke o premoženju Evropejcev. Šokirani so bili zlasti Nemci, ki so se po vrednosti premoženja znašli na dnu evropske lestvice. Povprečno neto premoženje nemškega gospodinjstva tako znaša dobrih 50.000 evrov, povprečno neto premoženje slovenskega gospodinjstva na primer dobrih 100.000 evrov, francoskega 115.000 evrov, španskega 180.000 evrov. Članek, ki ga je o tej raziskavi pripravil nemški Der Spiegel, objavljamo v tej številki Mladine.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
S predsednico vlade mag. Alenko Bratušek o tem, ali niso ukrepi vlade malce preveč podobni ukrepom vlade Janeza Janše. O Zoranu Jankoviću in njunem razmerju – kdo je čigav kader in kakšen odnos ima do njegovih ugotovljenih mahinacij z občinskim denarjem. O tem, zakaj je Hillary Clinton njena vzornica. O tem, da vlada načrtuje uvedbo nepremičninskega davka. O tem, kako je sklicala direktorje vseh treh državnih bank in kaj jim je naročila. In seveda o protestih in protestniškem gibanju. Nič pa o čevljih in krilih. Ker tudi Pahorja in Janše, ko sta bila predsednika vlade, nismo spraševali ne o čevljih ne o hlačah.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Uvodnik
Jurij Gustinčič je pred kratkim v svoji kolumni opozoril na hecno – prijazno rečeno – značilnost Slovencev: da tujce vedno sprašujemo, kaj jim je bilo najbolj všeč v Sloveniji. Ni dvoma, da jim je bila Slovenija všeč. Misliti drugače, da morda Slovenija ni najlepša dežela na svetu, je malodane bogokletno.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Uvodnik
Tisti teden, ko si je predsednik republike kupil ribico Princeska I.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Uvodnik
Ko je v javnost prišlo vabilo predsednika državnega zbora Janka Vebra civilni družbi na pogovor o spremembah ustavnih določil o referendumu, se je zdelo, kot da gre za neslano šalo, za papir, ki ga je nekdo sfabriciral, da bi Vebra in sedanjo koalicijo postavil v skrajno zanikrno luč. A žal je šlo za resen in verodostojen dokument.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Uvodnik
Kot padec Janševe vlade v preteklih treh tednih ni vplival na nižji pribitek na slovenske obveznice, tako višji pribitek, ki ga Slovenija doživlja v teh dneh – in ki je nedvomno nevaren za državo in njeno stabilnost – nima nobene povezave z novo vlado Alenke Bratušek in njeno napovedano politiko. Je le odziv na medijske zapise, da je naslednja država, ki bi po Cipru lahko imela težave, Slovenija. A to je le prvi vidik. Drugi je veliko bolj resen.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Uvodnik
Je res, simbolno gledano, tako velika stvar, da je Slovenija dobila prvo predsednico vlade? Naj bo jasno: je. Pa čeprav ženska na položaju predsednice vlade ni dosežek, o katerem bi poročali na primer tuji mediji. Manj demokratične države in manj razvite demokracije so že imele predsednice vlad, v zgodovini pa je bilo tudi nemalo vladark. Enako velja za ženske na položaju predsednic uprav podjetij: v Sloveniji je bilo in je kar nekaj predsednic uprav močnih podjetij tudi zdaj. Mnogokrat se je položaj žensk v družbi zato izboljšal, nemalokrat samo začasno. Indija je zadosten dokaz.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
V Sloveniji je bila ta teden glavna velešampionka Tina Maze. Pa ne govorimo o medijih in javnosti. Bila je glavna skrb politike. Odhajajoči predsednik vlade Janez Janša je kot svoj osrednji dogodek tedna ovekovečil kosilo s Tino Maze in njeno ekipo, na primer. Predsednik republike Borut Pahor je obžaloval, ker je zaradi slovesnosti ob prevzemu pontifikata papeža Frančiška ni mogel sprejeti. Seveda je prav, da tudi politika takšni športnici izkaže, da jo ceni.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Uvodnik
Da ima Slovenija novo vlado, ne bo mogoče reči z gotovostjo, dokler ta ne bo dobila tudi potrditve v državnem zboru – zlasti glede na razdeljenost Državljanske liste in vse dosedanje zaplete –, ključno vprašanje pa ostaja odprto. Pa je preprosto: kdaj bodo volitve?
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Politika
V zadnjih tednih se kar vrstijo medsebojni napadi med vstajniki. Grobi, izključujoči. Glavna tarča so člani Društva slovenskih pisateljev, od javne tribune v Cankarjevem domu naprej. A ne samo oni. Med protestniki in njihovimi podporniki se pojavljajo žaljive oznake. »Kdo so ti starci, da bodo govorili v mojem imenu?« Starci? V čem pa se ta oznaka razlikuje od šovinistične oznake SDS, ki je Alenko Bratušek premerila po dolžini krila? Prvič se je to zgodilo, ko so televizije kot pobudnika protestov prepoznale Uroša Lubeja, urednika novomeškega portala Čuvar. »Kdo je ta, da si upa govoriti v našem imenu?« Pa spet: »Zakaj si je vzel Protestival pravico, da izbira govornike na protestih?« Nihče, ki le malo pogleda iz množice, ni dober. Pa to ni edino merilo izključevanja. »Nihče, ki je že bil v politiki, ne sme priti zraven, vsi so isti,« je slogan, ki se ves čas ponavlja. Je to družba, ki si jo želimo? Ker družbo, ki temelji na ekskluzivnosti in izključevanju, že imamo.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Uvodnik
Temeljni problem Slovenije in njenega izvijanja iz krize je, da v tej državi praktično ni več nacionalnega kapitala, ki bi lahko nastopal kot investitor. Ni (več) na primer družb, ki bi lahko nastopile kot kupci podjetij, ki jih banke danes poskušajo prodati, potem ko so deleži teh družb prešli v njihove roke ob nezmožnosti njihovih lastnikov, da bi odplačevali kredite. Drugače rečeno: Mercatorja v Sloveniji nihče ne more kupiti. Telekoma tudi ne. Nihče ne more kupiti Heliosa. Lahko ju le prodamo tujcem, tujim skladom. Nekateri bodo podjetja in proizvodnjo ohranili, nekateri bodo ohranili domače dobavitelje, drugi ne. Skoraj vsaka tovrstna prodaja je tvegana. Pa ne želimo reči, da so tuji lastniki slabi. Nikakor, le drugače sledijo svojim interesom – ker so njihovi interesi pač drugačni.
-
Dr. Slavoj Žižek v svoji zadnji v Sloveniji izdani knjigi Življenje v času konca citira Marxovo analizo zaostalosti Nemčije: »Doseči je treba, da bo dejanski pritisk še bolj tiščal – s tem da mu bo dodana zavest o pritisku, in da bo sramota še sramotnejša – da bo publicirana. Sleherno sfero nemške družbe moramo prikazati kot sramotni madež nemške družbe; te okamenele odnose je treba prisiliti k plesu s tem, da jim zapojemo njihovo lastno melodijo. Ljudstvo je treba naučiti groze pred samim seboj, da bi ga opogumili.« Temu Marxovemu citatu pa Žižek doda pomembna stavka: »Takšna je naša naloga danes, ko se soočamo z brezsramnim cinizmom sedanje globalne ureditve. Pri uresničevanju te naloge nas ne sme biti strah učenja od naših sovražnikov.«
-
V začetku januarja je ustavno sodišče zavrnilo za pretežni del prebivalstva nepomembno pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti. Pobudnica je izpodbijala zakonsko ureditev, ki izključuje samske ženske iz kroga upravičencev do zdravljenja neplodnosti in postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Gre za znameniti zakon o OBMP in eno najkrivičnejših odločitev, kar jih je prebivalstvo sprejelo na referendumu, ko je z glasovanjem (oziroma neglasovanjem) ženskam brez partnerjev odvzelo pravico do oploditve le zato, ker so – samske. Slovenija je država grdih potez večine do manjšin, od izbrisanih naprej.
-
Tako nazadnjaške besede bi nas seveda morale neskončno zabavati. Kaj pa se lahko komentatorjem lepšega zgodi, kot da v ključnem dokumentu slovenske kulture na izpostavljenem mestu naletijo na tako čudovito neumnost? Lahko bi se lepo smehljali in zabavljali čez oblast. V nadaljevanju namreč piše tudi: »V kulturo prihaja vpliv t. i. subkultur, ki želijo biti alternativne in eksperimentalne, to zlasti prek novih oblik multimedijske umetnosti. S tem nastaja v slovenski kulturi spreplet tradicije in modernosti, spričo česar je tem bolj nujna vrednostna selekcija med tem, kar je zares izvirno in inovativno, in tistim, kar je epigonsko, prehodno in zanemarljivo.« Kako lahko to nastane na ministrstvu, ki se – resda med drugim – ukvarja s kulturo? Mar se ne bere kot izjava kakšne nazadnjaške verske sekte?
-
Slobodan Milošević konec osemdesetih let seveda ni sam organiziral shodov po Srbiji in Jugoslaviji. Bil je samo »povabljen« na ljudska zborovanja, je le prišel. Vljuden človek pač, pa si je vzel čas za ljudstvo. Glavni organizator je bil neznani, »neodvisni« mitingaš Miroslav Šolević, kosovski Srb. Ki je potem čez leta, leta 1999, v nekem intervjuju za revijo Vreme sicer razložil, da je bil res petkrat, šestkrat v tistem času pri »vođi« na srbskem cekaju, na Ušću, v IX. nadstropju. Šolević je imel opravičilo: »A samo jednom smo se sreli u četiri oka.«
-
Kaj je temeljno sporočilo uporne zime 2012/2013? Če bi združili vsa gesla in slogane, je sporočilo slovenske, politično ponovno aktivne javnosti preprosto: vrnite nam našo državo. In vendar pripadniki slovenskega političnega razreda tega temeljnega sporočila ne razumejo.
-
Le na prvi pogled so se v Sloveniji stvari začele premikati. Res je, vlada Janeza Janše je izgubila večino v državnem zboru. A to dejansko ničesar ne spreminja: iz vlade odhaja nekaj ministrov, ki jih bo predsednik vlade nadomestil z obstoječimi kot vršilci dolžnosti. V državnem zboru v tem trenutku ni nove večine. Ni niti večine, ki bi se – kar pričakuje pretežni del prebivalcev – strinjala, da morajo razpisati predčasne volitve. Vlada ima ne glede na izgubo večine v državnem zboru polna pooblastila, sprejet proračun za tekoče leto in popolnoma proste roke pri odločanju. In premiera Janeza Janšo, ki vse to dobro ve. Ki tudi ve, da je morda zadnjič na oblasti. Zato bo ta okrnjena vlada poskušala sprejeti veliko odločitev. Od zaposlovanja strankinih ljudi do prodaje državnega premoženja.
-
Čeprav dogodki v Sloveniji prehitevajo drug drugega in se zaradi zgodovinskosti trenutka zdi, da je danes dovoljen spregled nekaterih dvomljivih izjav in tudi dogodkov, ker so v velikem vretju videti nepomembni, se je vseeno nujno odzvati na to, kar počne vrh katoliške cerkve. Pa smo tega vajeni.
-
»Če je Janša nekoč napisal članek Mamula go home, mu mi zdaj vzklikamo Janša go home,« je bilo eno izmed protestniških gesel na Drugi vseslovenski vstaji na Trgu republike v Ljubljani.
-
Predsednik republike Borut Pahor se do danes ni jasno izrekel glede poročila protikorupcijske komisije. A ne pripisovati temu prevelikega pomena. Pahor se glede poročila ne izreče zato, ker se ne bi rad nikomur zameril. Nobenih globljih razlogov ni.
-
Mariborski protestniki so v sredo začeli na domu obiskovati mestne svetnike, ki ne želijo odstopiti s svojih funkcij. Sicer dostojanstveno, a so s tem prekršili temeljno načelo – stopili so v prostor zasebnega. Ta naj bi bil nedotakljiv. Lahko protestiramo proti politiku pred vlado, mestno hišo, parlamentom, a temeljno civilizacijsko pravilo je, da v njegov zasebni prostor ne stopimo. Lahko zoper njega protestiramo pred vlado, kričimo najostrejša gesla, a ko je na zasebni poti ali v prostoru zasebnosti (na svojem vrtu na primer), ima pravico do intime in dostojanstva. Vsak ima pravico do zasebnosti in do občutka varnosti – pa če ga kot javno osebo še tako preziramo. Celo nasilje v smislu metanja jajc in paradižnikov je v javnem prostoru nekako mogoče spregledati, a paradižnik, ki bi priletel v vrata zasebnega stanovanja, je hujši od vsake granitne kocke, ki prileti v stavbo parlamenta.
