• Komentar / Več ne potrebujemo

    Slovenija je z Golobovo vlado leta 2023 namesto političnega upanja dobila ekonomsko streznitev. Politična normalizacija očitno ni dovolj za želeni ekonomski zasuk države. Tako je leto 2023 namesto reformskih zametkov prineslo kaotično prestrukturiranje ministrstev in njihovih vodstev. To je bilo bolj leto političnih porazov kot ekonomskih zmagoslavij. Poplavna katastrofa sredi poletja je delovala katarzično, toda bolj kot alibi in ne kot očiščenje nakopičenih vladnih napak. Zato bo leto 2024 bolj v znamenju političnih tveganj kot ekonomskih. Ekonomske napovedi so zmerne, ravno dovolj spodbudne, da niso politično usodne. Za Golobovo vlado bo to zadnje in odločilno leto za mogoči razvojni zasuk države, ki lahko prinese nov mandat. Leta 2023 je namreč zapravila skoraj ves politični kapital. Slovenija se mora leta 2024 izogniti novi politični krizi, če želi ekonomsko prebroditi vedno bolj tvegan položaj slovenskega gospodarstva. To je primarna odgovornost Golobove vlade in koalicije leta 2024. Vse drugo bo že kako.

  • Monika Weiss

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko se je eden najglasnejših jamračev odločil, da utihne

    »Odločil sem se, da se razen ob rednih sporočilih in aktivnostih NLB Skupine do nadaljnjega povsem umaknem iz javnosti, saj so moji sicer iskreno dobronamerni in domoljubni nastopi večinoma zlorabljeni in vodijo v strokovno neutemeljene in populistične razprave o moji plači, (pre)požrešnih bankah in zlobnem AmChamu,« je v začetku decembra sporočil Blaž Brodnjak, direktor banke NLB in predsednik lobistične ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija. Ne zdi se mu torej fer, da se ob njegovih »iskrenih dobronamernih in domoljubnih nastopih«, v katerih sentimentalno izpostavlja muke slovenskih menedžerjev, dodajajo dejstva. Recimo dejstvo, da je lani v NLB dobil 647.722 bruto prejemkov, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2021 in 34 odstotkov več kot v letu 2019, ali dejstvo, da banke v Sloveniji svojim varčevalcem plačujejo ene najnižjih obresti v EU in na ta račun kujejo rekordne dobičke. Oktobra letos so med bankami 20 držav evrskega območja za depozite manj plačevale le banke v Grčiji in na Cipru, kažejo uradni podatki Evrosistema, bančni sistem je imel po prvih desetih mesecih letos 819 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 1,5-kratnik lanskega celoletnega dobička.

  • Boštjan Napotnik

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Deset gostinskih presežkov 2023

    Naj kombinatorika
    Rakar, Gornje Ponikve

    Rakarjevi imajo izjemen občutek za kombiniranje klasičnega in odbitega, visoke kuharije in kmetske preprostosti, starega in novega, vode in zemlje, okusov in tekstur ter – to je še posebej pomembno – hrane in vina. Da se vse to dogaja na nespakljiv, odprt in prav nič hohštaplerski način, je samo bonus. In to any given monday. Bravo!

  • Peter Petrovčič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko smo končno začeli razpravljati o odnosu človeka do živali

    Čeprav se je že zadnjih nekaj let tu in tam v javno razpravo sramežljivo prikradla kaka beseda o pravicah živali, je bilo letošnje leto gotovo prelomno. Lanska izjava premiera Roberta Goloba – o tem, da bi morali vsi skupaj pojesti manj mesa – je prehitro utonila v pozabo, letošnje koalicijske aktivnosti, povezane z živalmi, pa so povzročile nepomirljivo razburjenje, predvsem med ljudmi in organizacijami, ki jim gre »pretirana« skrb za živali v nos.

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko smo se naučili, da v strugah ne bi smeli graditi hiš

    Mitja Zupan, upokojeni gradbeni tehnik, je otroštvo preživel v Nazarjah. Že v mladosti je študiral stare avstro-ogrske karte, ki so razkrivale, kako zaskrbljeni so bili nekoč v Avstro-Ogrski zaradi poplavne ogroženosti območja, kjer se Dreta izliva v Savinjo. Zato so našli tudi nekatere praktične rešitve. Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili razlivni polji. A teh razlivnih polj, je ugotovil, danes v njegovem rojstnem kraju ni več. Že v času socializma so na enem najprej zgradili tovarno Elkroj, na drugem pa je nastala obrtna cona in območje tovarne BSH Hišni aparati. Tudi kako je BSH prišel tja, je poučno: prišel je leta 1993, ko je Bosch kupil nekdanje Gorenjevo podjetje za izdelavo malih gospodinjskih aparatov (MGA). Kupil pa ga je zato, ker je Gorenjevo podjetje MGA leta 1990 prizadela uničujoča ujma, samo pa ni imelo dovolj denarja za sanacijo.

  • Naj plošče 2023

    billy woods & Kenny Segal: Maps
    Tematski album o sizifovskem življenju na turneji. Skiciran, a precizno slikovit potopis lucidnih vinjet brez šodra.

  • Vanja Pirc

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Kultura

    Leto, ko je Evropo zajela jokermanija

    Na odru peterica mladih moških, bleščice, resice, čipke, pirotehnika, pod njim popolnoma očarana dvanajsttisočglava množica. Tako je bil videti septembrski koncert trenutno najbolj priljubljenega slovenskega benda Joker Out v ljubljanskih Stožicah. Pred približno toliko obiskovalci je zasedba maja nastopila tudi na Eurosongu v Liverpoolu, ki si ga je na televiziji ogledalo še dodatnih 162 milijonov gledalcev.

  • Jure Trampuš

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko so tudi slovenski hrabri možje začeli javno moliti

    Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih, ki izvaja »projekte narodnega pomena«. Včasih je uspešna pri razpisih, v zadnjih letih je kot mladinska organizacija z računov šolskega ministrstva dobila slabih 18.000 evrov, drugi največji financer je občina Ivančna Gorica, tretji javni sklad za kulturne dejavnosti. To ni posebnost, država in občine financirajo dejavnosti tudi drugih mladinskih organizacij.

  • Luka Volk

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Svet

    Leto, ko je skrajna desnica lomastila po Evropi

    Pošast hodi po Evropi, pošast skrajne desnice! Demagogi, ki ponujajo hitre rešitve za vse mogoče tegobe – za vse so seveda krivi geji in lezbijke, migrantje in levičarji –, so dolgo uspevali predvsem na razklanem Balkanu in vzhodu stare celine, vse bolj pa so priljubljeni tudi znotraj evropske trdnjave liberalizma.

  • Monika Weiss

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko sta bili transparentnost in integriteta na resni preizkušnji

    »Serija naj temelji na pozitivni tekmovalnosti in doseganju ciljev. Napredujejo in se ustrezno razvijajo le najboljši udeleženci. Na koncu zmaga najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak.«

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko smo dobili vpogled v delovanje balkanskih bojevnikov

    Bivši vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj je bil izredno učinkovit uradnik, ki je, tako je sam menil, nadvse vestno opravljal svoje delo. V enem od primerov, ki smo jih spoznali letos, je na podlagi ene same anonimne prijave bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Šlo je za bančne račune, povezane s skupino United in poslovnežem Draganom Šolakom, ki ima v Sloveniji v lasti družbi Telemach in N1. Žugelj je bil morda res izredno vesten, a že način, na katerega je podatke zbiral, zbuja sum o njegovih poštenih namenih.

  • Naj filmi 2023

    23. Kajenje povzroča kašelj, Quentin Dupieux
    Če hočeš uničiti svet, ne potrebuješ kičastega Marvelovega kostuma

  • Matej Bogataj

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Kultura

    Knjige leta 2023

    Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom
    Tarasu Birsi se tudi med planinarjenjem nastavljajo trupla in spet ga sodelavci in nadrejeni sumijo, da dela na svojo roko, celo mimo zakona, čeprav je tokrat presenetljivo inerten in spravljiv.

  • Peter Petrovčič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko smo spoznali, da je naša prihodnost neločljivo povezana s prihodom tujcev

    Čas koronavirusne histerije je morda najočitneje popačil realnost na področju migracij. Z epidemijo povezane omejitve so za nekaj časa zmanjšale potrebo po delovni sili in tudi otežile migracijski tok proti Evropi. Leto 2023 je zato pri nas prineslo toliko bolj kruto spoznanje ogromnih potreb po delovni sili in realnosti migracij. Oboje neizbežno pomeni, da se bo število tujcev v prihodnje povečevalo.

  • Dora Trček

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, v katerem sta Taylor Swift in Beyoncé stresli zemljo

    Superzvezdnici Taylor Swift in Beyoncé sta letos nedvomno usmerjali tokove popkulture. Obe sta se odpravili na v hipu razprodani svetovni turneji, prva z Eras, druga z Renaissance, obe sta posneli še istoimenska koncertna filma. Njuni turneji nista le podirali rekorda za rekordom, pač pa sta imeli tudi neslutene kulturne in gospodarske učinke. Beyoncé je denimo z nastopoma v Stockholmu na Švedskem celo povzročila inflacijo.

  • Dora Trček  |  foto: Uroš Abram

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Portret

    Sebastian Cavazza / Igralec, ki se v prihodnosti vidi za kamero

    Posebne predstavitve ne potrebuje. Sebastiana Cavazzo (1973) že desetletja spremljamo v najvidnejših domačih filmskih, televizijskih in gledaliških produkcijah, kot mrki in introvertirani Taras Birsa je v miniserijah Jezero, Leninov park in Dolina rož, nastalih po knjižnih predlogah Tadeja Goloba, pred zaslone prikoval vso Slovenijo. Svoj v hipu prepoznavni glas je posodil še številnim risankam in radijskim igram. Še več, v zadnjih letih se je kot zaželen in spoštovan igralec uveljavil v regiji, vse bolj iskan je širše po Evropi. Kot vsakdo, ki prihaja iz družine uveljavljenih umetnikov, se tudi sam nikoli ne bo mogel izogniti primerjave s svojim očetom, legendarnim igralcem Borisom Cavazzo, a mu je s trdim delom in prepoznavnimi vlogami uspelo ustvariti zavidanja vredno kariero, za katero se zdi, da je prav zdaj na vrhuncu.

  • Gregor Kocijančič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto vzpona umetne inteligence

    Težko je verjeti, da je od prihoda razvpitega pogovornega robota ChatGPT minilo šele dobro leto dni. Od konca lanskega novembra se tako rekoč vsak dan pojavljajo vesti o tektonskih premikih v razvoju umetne inteligence, zaradi katerih se je Silicijeva dolina (ponovno) spremenila v osrednje prizorišče zlate mrzlice 21. stoletja.

  • Saša Eržen

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Kultura

    Izbor bizarnosti, ki smo se jim čudili v iztekajočem se letu

    Virtualna okna
    Zasloni namesto oken, na njih pa 24-urni posnetki osupljivih lokacij. Iznajdba, zaradi katere bodo lastniki nepremičnin lahko še dražje oddajali čumnate brez razgleda in naravne svetlobe.

  • Gregor Kocijančič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Svet

    Leto, ko smo na dnu oceana zaman iskali pustolovščin željne bogataše

    V času, ko je norčevanje iz razkošnega življenja petičnežev postalo pravi popkulturni trend, se scenariji za tako imenovane eat the rich satire pišejo kar sami. Eden takšnih je nastal sredi junija, ko se je moštvo petih obsceno bogatih avanturistov odpravilo na globokomorsko ekskurzijo: turistično razgledovanje po zarjavelih ostankih Titanika s pomočjo amatersko zgrajene podmornice Titan. Odprava je bila usodna za vse na krovu.

  • Dora Trček

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, v katerem je izsiljeni poljub usmeril žaromete na kulturo seksizma v športu

    Dvajsetega avgusta so članice španske nogometne reprezentance v Sydneyu osvojile naslov svetovnih prvakinj. A njihovo zgodovinsko zmago je zasenčil incident, ki se je zgodil med proslavljanjem, ko je predsednik španske nogometne zveze Luis Rubiales nogometno zvezdnico Jenni Hermoso zgrabil za glavo in jo poljubil na usta. Na družbenih omrežjih se je naglo razširil slogan #SeAcabó (»konec je«), nogometašica in njene soigralke pa so bile deležne velike podpore javnosti in drugih športnikov v zvezi z incidentom, ki so ga mediji označili za #MeToo španskega nogometa. Nazadnje je mednarodna zveza Fifa Rubialesa le kaznovala s triletno prepovedjo opravljanja dejavnosti, povezanih z nogometom, a ukrep je samo majhen obliž na rano španskih nogometašic, ki so bile že leta poprej pod različnimi funkcionarji deležne seksizma, mačizma in neprimernega vedenja.

  • Dora Trček

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ki si ga bo naš košarkarski as za vedno zapomnil

    Zdi se, da mu gre zadnje čase vse kot po maslu – na igrišču in izven njega. Luka Dončić v ligi NBA košarkarske sladokusce večer za večerom navdušuje z neverjetnimi akcijami v slogu največjih tega športa. Konec novembra je poskrbel za odmevni potezi – najprej na tekmi proti LA Lakersom z diagonalno podajo soigralcu v dresu Mavericksov Joshu Greenu, ki ji je sledil zadetek za tri točke. Podaja je bila še toliko slajša, ker je potovala prav med nogami zimzelenega »Kralja« Jamesa. Nekaj dni kasneje je na tekmi proti Houstonu zablestel še z elegantnim metom prek glave, s »skyhookom«, po naše »horogom«, s katerim je pred desetletji navduševal legendarni Ivo Daneu, na ameriških tleh pa je postal zaščitni znak velikega Kareema Abdul-Jabbarja.

  • Damjana Kolar

    29. 12. 2023  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam čez praznike? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • Uredništvo

    27. 12. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / OSEBNOST LETA

    V petek izide nova Mladina, zadnja v letu 2023! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 29. decembra, dalje, preberite, zakaj smo za osebnost leta izbrali filozofa Slavoja Žižka. Avtor ilustracije na naslovnici je nagrajenec Prešernovega sklada in naš hišni karikaturist Tomaž Lavrič. 

  • STA

    28. 12. 2023  |  Politika

    Janša / »Logar naj zadeve razčisti do konca leta«

    Prvak SDS Janez Janša je v glasilu stranke ob koncu leta potegnil črto pod politično dogajanje. Med drugim se je obregnil ob Platformo sodelovanja Anžeta Logarja, iz katere po Janševi oceni nastaja stranka, ki za zdaj drobi glasove. Janša je izpostavil tudi dogovor poslanske skupine, naj Logar do konca leta "razčisti in uredi statusne zadeve".

  • STA

    28. 12. 2023  |  Družba

    »Najmanj škodljiv ognjemet ne obstaja«

    Zabavna pirotehnika, kot so ognjemeti in petarde, poleg zabavnih zvočnih in barvnih efektov z nanodelci močno onesnažuje zrak. Želja po manjši onesnaženosti zraka je botrovala razvoju ognjemetov, ki so za okolje manj nevarni, še vedno pa noben ognjemet ni resnično ekološki, je za STA poudarila Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan.

  • STA

    28. 12. 2023  |  Svet

    »Takšne intenzivnosti nasilja in represije nismo videli že leta«

    Izrael mora nemudoma končati poboje Palestincev, samovoljne aretacije, diskriminatorne omejitve gibanja in nesorazmerno uporabo sile proti prebivalcem okupiranega Zahodnega brega, so danes pozvali Združeni narodi. Medtem se nadaljujejo izraelski napadi na Gazo, kjer je bilo od 7. oktobra ubitih že več kot 21.100 ljudi.

  • STA

    28. 12. 2023  |  Svet

    »V čem se Netanjahu razlikuje od Hitlerja?«

    Med dejanji izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja ni nobene razlike, je včeraj izjavil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Po njegovih besedah se akademiki po svetu, ki imajo pogum obsoditi izraelsko ofenzivo v Gazi, soočajo z enakimi pritiski in grožnjami kot tisti v času nacizma.

  • Uredništvo

    27. 12. 2023  |  Družba

    »Znanje ni več cenjeno. Družba je naravnana na poneumljanje.«

    "Znanje ni več cenjeno. V Sloveniji veljata slepa tekmovalnost in gonja za točkami. Družba je naravnana na poneumljanje. Če ne sledimo strogo učnim načrtom, smo lahko v stiski; ker otrok ne bo dosegel uspeha na tekmovanju, bodo starši besni, če ne bo dosegel najvišje ocene, bodo spet jezni."

  • Uredništvo

    27. 12. 2023  |  Politika

    »Javnost Putinu slepo verjame«

    "71-letni Putin bo prihodnje leto že petič šel na predsedniške volitve. Kot kažejo te fantomske uradne ankete, ‒ za tem je pač mašinerija, ki temelji na dosedanjih administrativnih izkušnjah ‒, naj bi ga podpiralo 80 odstotkov prebivalcev."

  • Uredništvo

    27. 12. 2023  |  Družba

    NIJZ in Kreku globa zaradi kršitev med epidemijo

    NIJZ je med epidemijo covida-19 sklenil posel za slaba dva milijona evrov za vzpostavitev klicnega centra, ne da bi pri tem izvedel ustrezne postopke javnega naročanja, ugotavlja sodišče, zato je naložilo globo tako NIJZ kot takratnemu direktorju Milanu Kreku, poroća časopis Delo.