Osebnost leta: Slavoj Žižek / Ki je povedal resnico, ko so vsi hoteli slišati laž

Na slovesnosti ob odprtju 75. frankfurtskega knjižnega sejma, ki je potekala deset dni po Hamasovem napadu na Izrael, je nastopil tudi Slavoj Žižek. Kot ateist lahko rečem le: hvala Bogu!

Barbara Rajgelj / »Pohlep ni odločitev posameznika, ki raste v praznem prostoru. Danes je pohlep gonilo sistema.«

Dr. Barbara Rajgelj je profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica, aktivistka, ustanoviteljica ljubljanskega Pritličja, predvsem pa ženska, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski družbi. Včasih je prav jezna, a vseskozi izredno čuteča in vztrajna pri preganjanju teh ali onih sistemskih krivic. Je tisto, česar v slovenski družbi primanjkuje, je klasična, kritična javna intelektualka, za katero sta javnost in njen pomen polje njenega delovanja. Takšni ljudje so za družbo izredno dragoceni.

Grega Repovž

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Uvodnik

Uvodnik / Kdo je kriv?

Razprave o kritičnih družbenih problemih se nemalokrat končujejo s kazanjem na krivca za nastale razmere. In pogosto se zgodi, da so v očeh družbe, predvsem pa popularnih mnenjskih voditeljev, zlasti politikov, krivi tisti, ki so na probleme opozarjali, nove, še slabše razmere pa so le še dodaten dokaz, da so sami imeli ves čas prav v svoji izvorni tezi, da sta namreč neki družbeni podsistem ali pa družbena skupina problem sama po sebi. Še huje. Ker so ti, ki kažejo na krivce, medijem običajno zanimivejši, ker seveda govorijo bolj sočno in kleno, jim na koncu to mnenje uspe uveljaviti na vseh ravneh družbe. In se vse še enkrat ponovi, zanka okoli manjšin in družbenih podsistemov se še bolj zategne, konflikt pa le še narašča.

Leto, ko je predsednica obrnila hrbet ženskam

Predsednici države Nataši Pirc Musar morda lahko še nekako oprostimo lanski spodrsljaj, ko je za avstrijsko radiotelevizijo ORF dejala, da so manjšinske pravice v Avstriji »zgledno urejene«, ali pa tistega letošnjega, ko je ob obisku v Trstu zamejce razburila z izjavo, da je njihova domovina Italija, zagotovo pa je bil največji faux pas njenega prvega leta na položaju odločitev, da iz svojega mladinskega posvetovalnega odbora izloči Saro Štiglic. Morda je šlo pri prvih dveh primerih res samo za nekaj vznesenosti ali pa nepremišljenosti, v slednjem pa se je predsednica vedla precej – nepredsedniško.

TV komentar / Hvala, Helena Milinković

Helena Milinković je novinarka zunanjepolitične redakcije TV Slovenija, ki bi jo večina zaposlenih na televiziji z veseljem označila za ekscentrično, navijaško, radikalno, jezno, fanatično … Ampak Helena Milinković je zgolj in le prava novinarka, predana miru, demokraciji, svobodi, načelom, pravičnosti, načelnosti in ne nazadnje pravnosti. Je torej točno tisto, kar je novinarje včasih na lestvicah verodostojnosti postavljalo na visoka mesta, med tiste, ki so jim ljudje zaupali in jim verjeli, ker je to zagotavljala njihova predanost Človeku, slehernemu, pravici in pravičnosti. Naporno za ta svet, kajne? In kako je to šele naporno za veliko večino njenih kolegov, od tistih, ki ob svojem novinarskem delu služijo z vodenjem novoletnih prireditev za najbogatejše Slovence in slovenska velepodjetja, do tistih, ki mislijo, da je bistvo dela v javnem mediju to, da se čim večkrat čim lepše naplaskani pojavijo na voditeljskem mestu.

Leto, ko je popustil primež, v katerem je Janez Janša imel RTV Slovenija

Po potrditvi novele zakona o javni radioteleviziji na referendumu novembra lani je ustavno sodišče februarja sprva zadržalo izvajanje zakona, naposled pa maja le odpravilo blokado – konstituiral se je novi svet, imenovana je bila nova štiričlanska uprava s predsednikom Zvezdanom Martičem na čelu. Kalvarije je bilo konec, zaposleni so lahko spet zadihali, zdelo se je, da se bodo stvari končno postavile na pravo mesto. A se je v resnici vse skupaj znova precej zapletlo: ko je krmilo prevzelo novo vodstvo, je spoznalo tudi resnični obseg zapuščine predhodnikov.

Država dviguje koncesnine

Konec novembra smo v Mladini poročali, kako država za izkope kamnin in peska, torej za trajno izkoriščanje omejenih naravnih virov, podjetjem zaračunava izredno nizke rudarske koncesnine. Lani je država od okrog 120 podjetij, ki z izkopi, predelavo ali prodajo kamnin in peska večinoma kujejo visoke dobičke, pobrala le 4,1 milijona evrov koncesnin; od teh se jih je polovica, torej dva milijona evrov, steklo v državni proračun in polovica v občine, v katerih so kamnolomi. Prejšnji teden pa je vlada potrdila 20,6-odstotni dvig koncesnin, ki bo prinesel okrog 850 tisoč evrov dodatnih prilivov, od tega dobrih 425 tisoč proračunu.

Prva puška Slovenije

Prejšnji torek je Lovska zveza Slovenije dobila novega predsednika. Dolgoletnega predsednika Lada Bradača, ki ni več kandidiral, je nasledil nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je za jelenovo dlako prehitel Darka Buta, sicer donedavnega dolgoletnega direktorja uprave za zaščito in reševanje, ki je odstopil pred letom dni, ker so hekerji s kibernetskim napadom sesuli nezaščiteni informacijski sistem uprave.

Pijte vino, ne gina

Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal zvišanje trošarin na tobačne izdelke in alkohol. S tem, je dejal, bodo prihodnje leto proračunski prihodki od prodaje tobaka višji za 25 do 30 milijonov evrov, prihodki od prodaje alkohola pa za približno 30 milijonov evrov. Država s tem ukrepom podpira tudi cilje, ki si jih je zastavila z zdravstveno politiko – ministrstvo za zdravje želi porabo alkohola in tobaka spraviti na minimum –, hkrati pa bo s tem dobila dodatna sredstva za januarsko uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. V pripravi je še nov davek na sladke pijače, a tukaj bo izplen verjetno precej manjši. Ko je leta 2014 trošarine na sladke pijače želela uvesti vlada Mira Cerarja, je računala na približno štiri do pet milijonov evrov dodatnih proračunskih prilivov.

Vlado Miheljak

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Dva leva

Komentar / Vojna svetov

Lahko zlo, ko se enkrat iztrga iz okovov, spet vkleneš? Lahko, ampak težko. Pravzaprav zelo težko. Je približno tako kot spravljati zobno pasto, ki si jo iztisnil, nazaj v tubo. Tako približno je na Bližnjem vzhodu. No, zlo ima nešteto podob. In tudi v Sveti deželi ni črno-bele zgodbe o dobrem in slabem, o storilcu in žrtvi. Storilec je obenem žrtev in žrtev je storilec. Žrtev tuje sile in še prej žrtev lastnega režima.

Leto težkih odločitev Anžeta Logarja

Lani, ravno v prazničnem času, je poslanec SDS Anže Logar napovedal, da se bo zgodilo nekaj čudovitega in velikega. In smo čakali. Čakali in čakali. Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, čitalniški krožek, ki prireja pogovorne večere, njegovemu društvu pa so se pridružili oportunisti različnih vrst in političnega pedigreja. Cilj društva je boljša Slovenija, povezana in združena v prihodnosti najlepših sanj. Pustimo cinizem ob strani – nič ni narobe, če se po državi pojavljajo različne politične pobude, če ljudje razpravljajo o prihodnosti, če načrtujejo, kako priti do koščka oblasti. Logarja nedvomno vodijo dobri nameni. Vendar to ni dovolj.

900 evrov za 30 kvadratov

Računsko sodišče je prejšnji teden objavilo poročilo o reviziji poslovanja prvih dveh političnih strank, ki jo je opravilo po lanskih državnozborskih in lokalnih volitvah; gre za revizijo strank Nova Slovenija – Krščanski demokrati in Levice. Zakon določa, da mora računsko sodišče v štirih letih po volitvah opraviti revizijo pravilnosti poslovanja vseh strank, ki so iz državnega ali občinskega proračuna prejele vsaj sto tisoč evrov.

Leto, ko je zbledel sijaj Roberta Goloba

Še lani decembra sta se Robert Golob in Gibanje Svoboda sončila na vrhu lestvic javnega mnenja, res je, da so se že pojavljale težave, a zdelo se je, da bo Robert Golob uspešen. Vse to, kar je sijalo v prvem letu Golobove vladavine, je izginilo v drugem.

Velike laži

Filozof Samo Tomšič je v Mladini pisal o lažeh populističnih politikov, in sicer da ti niso vedno nujno tudi avtorji laži in manipulacij, ki jih izrekajo, pač pa lahko delujejo zgolj kot njihovi administratorji. To pomeni, da zgolj pragmatično in oportunistično privzemajo laži in informacije, ki so že v obtoku, četudi morda vedo, da ne držijo, nato pa jih, ne da bi za to prevzeli odgovornost, širijo v javnosti.

Brez strehe nad glavo

V dnevnem centru za brezdomce v ljubljanskem Plečnikovem podhodu, ki ga upravlja Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, že 17 let pomagajo ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo: poskrbijo, da dobijo topel obrok, perejo in delijo jim oblačila, pomagajo jim pri reševanju osebnih in socialnih težav ... Nudijo jim dom.

Leto, ko je komercialne zavarovalnice pokopal pohlep

Leta in leta smo ponavljali: politika se mora odločiti, ali bo podpirala javno zdravstvo ali pa zasebnega. Ena od točk te debate so zdravniške »dvoživke«, zdravniki, ki hkrati sedijo na dveh stolčkih, na javnem, kjer izrabijo čas za dopuste in izobraževanje, in zasebnem, kjer nadpovprečno služijo. Druga plat te debate je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tri komercialne zdravstvene zavarovalnice na čelu z Vzajemno so v zadnjih letih postale gonilo privatizacije zdravstva. Na leto so prek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri sebi zadržale okoli 60 milijonov evrov tako imenovanih administrativnih stroškov, ki so jih zelo verjetno prelivale v širitev svojih mrež zasebnih ambulant.

Prevajalci proti »prevajalceidom«

»Riba babilonka je majhna rumena ribica, podobna pijavki, in je bržkone najbolj čudna stvar v vesolju,« je konec sedemdesetih let v kultnem Štoparskem vodniku po galaksiji zapisal britanski pisatelj Douglas Adams. In nadaljeval: z babilonko, nameščeno v ušesu, namreč »pri priči razumete« prav vsako drugo bitje v celotnem vesolju.

Leto vojn, ki sta stalili evropsko moralo

Ko je Hamas 7. oktobra napadel Izrael, smo se vprašali, zakaj je to storil. Zakaj je nad Gazo klical letala, rakete, smrt? Hamasovci so se vendar morali zavedati strašnih posledic svojega početja! Saj so vedeli, kaj čaka Gazo! Vedeli so, da bo najhujšemu palestinskemu napadu na Izrael sledil najhujši napad na Gazo!

In beseda leta je ...

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vsako leto izberejo besedo (ali besedno zvezo), ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto. Leta 2022 je bila to beseda gasilec, saj se je tega leta po Krasu razširil uničujoč požar, največji v zgodovini države. Leto prej je bila Slovenija še v primežu zaščitnih ukrepov zoper covid-19, beseda leta je postala PCT (gre za kratico, ki je označevala, da je nekdo bolezen covid-19 bodisi prebolel, bil proti njej cepljen ali pa je bil pri testiranju za prisotnost virusa negativen). Katera beseda pa je najbolj zaznamovala leto 2023?

Janko Lorenci

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Kolumna

Komentar / Polbogovi z napako

Blaž Brodnjak, šef NLB, govori o Sloveniji kot o oazi utopičnega socializma in ima več kot pol milijona plače. Tibor Šimonka, šef GZS, vpije o izkoriščevalski državi, a njegov Sij je dobil obilno državno pomoč, potem pa so si šefi razdelili mastne dobičke. Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in v osnovi davčni begunec, javka, da podjetja ubija lastna vlada.

Srbski volilni teater

Mislim, da sem na volitvah v Beogradu glasovala za Vučića. To me je prešinilo, medtem ko sem gledala posnetke študentov iz Beograda in Novega Sada, kako spet demonstrirajo proti kraji volitev v Beogradu. Zaprli so križišče ulice Kneza Miloša in ulice Nemanjina, ta je včasih povezovala Trg Slavija, na katerem je zdaj zvočna fontana, ki ne dela, in železniško postajo, ki je sploh ni več. V ozadju se vidijo še lepo ohranjene ruševine stare stavbe generalštaba – tako imenovane Kamene palače, na pol zrušene leta 1999, ko je Nato bombardiral Beograd –, ki so tam že več kot 20 let kot neki bizaren spomin in spomenik. Protestniki so se zbrali pred poslopjem srbskega ministrstva za državno upravo in lokalno samoupravo, od katerega so zahtevali ponovni pregled volilnih imenikov in preiskavo domnevnih nepravilnosti na volitvah, na katerih je spet slavila vladajoča Srbska napredna stranka (SNS).

Heni Erceg

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Hrvaška

Komentar / Živalska farma

Prvi se je v gluhi noči skozi gozd priplazil do bližnje farme goveda. Dobro, nikjer nikogar, si je mislil, le na kamero pri vhodu ni računal. In ta ga je posnela.