• STA

    22. 8. 2022  |  Kultura

    Film o Garfieldu

    Dolgo pričakovani animirani film s slavnim stripovskim likom ležernega mačkona Garfielda, ki ga je pred več kot 40 leti ustvaril Jim Davis, bo po napovedih filmske revije Variety luč sveta ugledal februarja 2024. To bo prvi v celoti animirani celovečerec o slavnem ciničnem oranžnem mačku, ki ima rad lazanjo, kavo in daljinca za TV.

  • STA

    21. 8. 2022  |  Družba

    Direktorju festivala očitajo spolne zlorabe, policija primere že preiskuje

    Policija intenzivno preverja informacije o sumih domnevnih kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti, ki so bili v zadnjih dneh izpostavljeni v medijskih objavah in na spletnih omrežjih, so sporočili s policije. Morebitne oškodovance pozivajo, naj podajo prijavo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Kriminal na RTV Slovenija, II.

    Prejšnji teden smo na tem mestu zapisali, da če RTV Slovenija želi spet pridobiti gledalke in gledalce, bo tokrat morala izpeljati očiščenje zavoda. Ti strankarski vojščaki SDS, nekateri šele zdaj dobivajo pogodbe o zaposlitvi, zato je tam Uroš Urbanija, bodo z RTV Slovenija morali oditi. Brez tega normalizacije ne bo. A ne samo oditi: dejansko bi morala nova ekipa dogajanje v zadnjih dveh letih obravnavati kot kriminalna dejanja, šlo je za načrtno zlorabo javnega servisa in javnih sredstev, za lažiranje kadrovskih potreb, za negospodarno delovanje.

  • Uredništvo

    21. 8. 2022  |  Politika

    »Janša je svoje privržence nagradil z RTV Slovenija. To je njegova največja zmaga.«

    "Kar je bil v Ameriki splav, je bila pri nas nacionalka. Splav je bil desetletja bojišče kulturnega boja med levico in desnico, med demokrati in republikanci. Pri nas pa je bila to nacionalka (RTV Slovenija). Trump je desno volilno telo nagradil s prepovedjo splava. Janša pa je svoje privržence nagradil z nacionalko. To je njegova največja zmaga. To je njegova prepoved splava."

  • Jure Trampuš

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    Boj za sveti zakon

    Pred malce več kot sto leti, natančneje leta 1906, je na Kranjskem in v monarhiji potekala burna razprava o tem, kaj je zakonska zveza. Kje je lahko sklenjena? Pred državo? Pred bogom? Pod kozolcem ali pod hruško? Avstro-ogrska monarhija je bila takrat, vsaj kar se tiče sklepanja zakonske zveze, med bolj konservativnimi evropskimi državami, predvsem njen avstrijski del pa je kolobaril med reformami, ki so enkrat omogočale civilno poroko, spet drugič pa so v imenu konkordata poudarjale krščanski zakrament svetega zakona.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    »Lažje je biti poslanka kot pa res dobro delati v nevladni organizaciji«

    Tereza Novak je novinka v politiki, saj je doslej dolga leta vodila eno izmed večjih nevladnih organizacij, Slovensko filantropijo. Zdaj sedi v pisarni z razgledom na Trg republike, kjer je še lani ob tem času pogosto stala tudi sama in izrekala protivladna gesla. Po nekaj mesecih je še vedno polna zanosa, ugotavlja pa, da stvari v državnih organih tečejo zelo počasi, in tudi, da je za najvišje izvoljene predstavnike ljudstva res dobro poskrbljeno in imajo vse možnosti, da delo opravljajo dobro, če si to želijo.

  • STA

    21. 8. 2022  |  Kultura

    Umrl je Roman Uranjek

    V starosti 60 let je umrl akademski slikar Roman Uranjek. Bil je eden od ustanovnih članov umetniškega kolektiva Irwin in Neue Slowenische Kunst.

  • Stanka Prodnik

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura  |  TV

    Maja Sodja proti Rosviti Pesek

    Nobenega dvoma ni: Igor E. Bergant je televizijski voditelj, ki se najbolje pripravi na vodenje vsakokratnih Odmevov. Ker je pretežno zelo dobro pripravljen, imamo občutek, da je tudi televizija v Sloveniji lahko prava televizija, da torej za vsako oddajo stoji tim novinarjev, ki razišče vsako temo, prebrska dokumentacijo, poišče najboljše sogovornike, pripravi citate, stare posnetke, mednarodne primerjave. Pač tako je v velikih državah in močnih televizijah: za vsakim voditeljem je tim, včasih jih je celo več, v njih pa so dokumentalisti, doktorji znanosti, zdravniki, komunikologi, ekologi … No, tudi v tujini je tega vse manj. A Bergant res pogosto pusti vtis, da mu je pomagal velik tim, pri čemer seveda vemo, da je vse pripravil sam ali v sodelovanju z edinim novinarjem, ki to področje pokriva. Lahko se z njim sem pa tja ne strinjamo, morda nam njegov neoliberalizem ne leži, a pripravljen je res ponavadi dobro.

  • Jure Trampuš

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    Slovenska družba pri vprašanju pravic istospolnih partnerjev postaja vedno bolj odprta

    Nasprotniki odločitve ustavnega sodišča radi mahajo s podatki, izidi referendumov, ki naj bi dokazovali, da velika večina volivcev nasprotuje sklepanju zakonskih zvez istospolnih parov, da nasprotuje posvajanju otrok v takšne zveze in da nasprotuje tudi oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Ustavni sodniki naj bi se bili skratka odločili v nasprotju z »voljo ljudstva«, zgodil naj bi se bil ustavni aktivizem, ki pozablja na tradicijo, naravo, vrednote in kulturo tukajšnjega življa. A resnica je malce drugačna, stvari so se v Sloveniji začele spreminjati.

  • Luka Volk

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Družba

    Zakaj sploh študirati?

    V Sloveniji trenutno živi več kot 300 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let. Med njimi je devet tisoč registriranih brezposelnih, ki predstavljajo 17,6-odstotni delež vseh brezposelnih v državi. Po brezposelnosti med mladimi sicer še vedno prednjačijo tisti z osnovnošolsko izobrazbo – teh je po podatkih prejšnjega meseca skoraj tri tisoč –, sledijo pa jim tisti s srednjo strokovno in splošno izobrazbo, nekaj več kot tisoč brezposelnih pa je mladih s srednjo poklicno izobrazbo. Približno toliko brezposelnih skupaj predstavljajo tudi osebe, ki so končale dodiplomski ali podiplomski študij.

  • Vasja Jager

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Družba

    Neprijetna resnica

    Dobršen del javnosti se je pretekli teden zgražal ob prestopih novinarke Vesne Vuković in donedavne predsednice sveta delavcev RTV Slovenija Petre Bezjak Cirman v politiko; prva naj bi postala predstavnica za odnose z javnostmi pri Gibanju Svoboda, druga pa prevzema vodenje vladnega urada za komuniciranje. Vesna Vuković je bila pred tem več let novinarka Dnevnika, od leta 2020 je delovala na preiskovalnem portalu Necenzurirano. Slednjega je ustanovila skupaj s Tomažem Modicem in Primožem Cirmanom, možem Petre Bezjak Cirman.

  • Uredništvo

    21. 8. 2022  |  Politika

    Gre za prevzem oblasti in delovanje za Janšo na vseh frontah

    "Razumevanje delovanja družbe, ki temelji na takšnem puritanstvu, je še težje in zapleteno, ko gre za nedvomno napredno, državljansko ozaveščeno in družbeno aktivno skupino, ki se je posebno izkazala v dveletnem boju proti omejevanju človekovih pravic in poniževanju človeškega dostojanstva. Govorim o hladnosti, ležernosti in fatalizmu, ki spremljajo zdaj že povsem neverjetne akrobacije, ki jih izvaja desnica, da bi svoje like vtaknila na RTV in jih tam zakopala v rove, iz katerih bi potem lahko streljali na vse. Gre torej za prevzem oblasti - ta cilj je v glavnem že dosežen - in delovanje za Janšo na vseh frontah. Takšen odnos zagotovo izhaja iz prezira do Janševih medijev in vihanja nosu nad smradom, ki se iz njih širi – a tudi prezira do tistih, ki že leta opozarjajo, da je to realna nevarnost za družbo."

  • Peter Petrovčič

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    Lepo je bilo na oblasti – drugič

    Pred dobrim mesecem je novinar Mladine Borut Mekina razkril, da so si različni funkcionarji prejšnje vlade pred sestopom z oblasti izplačali nadomestilo za neporabljeni dopust. Ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov in razni kabinetni svetovalci vlade Janeza Janše (skupaj več kot 50 posameznikov, ki so prejeli tudi po več kot 10 tisoč evrov) so si razdelili skoraj četrt milijona evrov, čeprav zakonodaja možnosti izplačevanja takšnega nadomestila za funkcionarje ne predvideva. V Pravni mreži za varstvo demokracije so preverili okoliščine in pravne podlage in vlado ter druge pristojne državne organe pozivajo, naj zahtevajo vračilo že izplačanih zneskov.

  • Uredništvo

    20. 8. 2022  |  Družba

    Kolapsologija – verjetnost družbenega razpada

    "V svetu se razvija posebna veja študij o prihodnosti, imenovana kolapsologija, ki se ukvarja z verjetnostjo družbenega razpada zaradi podnebnih sprememb, pandemij in podobnih katastrof. Med najbolj znanimi avtorji s tega področja sta francoski agronom Pablo Servigne in biolog Raphaël Stevens. Njuna teza je, da obstaja razlika med rea­listi, ki dojemajo, da so nujne takojšnje spremembe socialno-ekoloških sistemov, da jih naredimo odpornejše in preprečimo katastrofalne posledice, in utopisti, ki menijo, da lahko delamo naprej tako, kot smo doslej."

  • Uredništvo

    20. 8. 2022  |  Politika

    »Država potrebam kulture vse od osamosvojitve ni namenila praktično nobene resnejše novogradnje«

    "Odločenost sedanje vlade, da zgradbo, ki je zadnje izrazitejše obnovitvene posege doživela pred več kot pol stoletja, v najkrajšem mogočem času vendarle prenovi, je v tem smislu gotovo dobrodošla, pa četudi njeno stanje kake druge možnosti pravzaprav ne ponuja. Pa se bo zgodba naposled res premaknila proti zaključku? Nekaj upanja, da bo morda drugače kot v preteklosti, vzbuja vsaj dejstvo, da je vlada tokrat jasno povedala, od kod naj bi prišel denar. Povsem druga tema pa je seveda, da država potrebam kulture vse od osamosvojitve ni namenila praktično nobene resnejše, kaj šele reprezentativne novogradnje, zaradi česar se lahko že prizidek k stavbi iz obdobja pred prvo svetovno vojno zazdi kot pomemben infrastrukturni dosežek – in resnične ambicije se bodo pokazale šele ob premiku s te točke."

  • STA

    20. 8. 2022  |  Družba

    »Vsaka družba je in bo vedno potrebovala humanitarne organizacije«

    Ob mednarodnem dnevu humanitarnih dejavnosti (19. avgust) varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da humanitarne organizacije ne smemo videti le kot nadomestek tega, kar bi morala početi država, so sporočili iz urada Varuha. Pomen humanitarnih organizacij izpostavljajo tudi Rdeči križ, Slovenska Karitas in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

  • Damjana Kolar

    20. 8. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Letni Kinodvor na Kongresnem trgu

    Kinodvor bo na Kongresnem trgu po enoletnem premoru znova ponudil izbor nekaj filmskih klasik. Med 22. in 25. avgustom bodo prikazali štiri filmske stvaritve, posvečene pomembnim filmskim obletnicam. Projekcije letnega kina na Kongresnem trgu, ki bo letos zaživel že osmič, bodo brezplačne, na sporedu pa bodo ob 21. uri, tudi v primeru dežja.

  • Grega Repovž

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Družba

    Ker resnica boli

    V sredo je vodstvo RTV Slovenija na spletni strani objavilo sporočilo za javnost, ki ga je napisal direktor TV Slovenija Uroš Urbanija: »Z razočaranjem ugotavljamo, da je tokratni uvodnik Gregorja Repovža, odgovornega urednika Mladine, prestopil mejo kulturnega in strokovnega izražanja osebnega mnenja. Besedilo je nesprejemljivo v javnem prostoru, še zlasti za četrto vejo oblasti, ki bi morala opozarjati, ne pa spodbujati sovražni govor in hujskanje. Direktor Televizije mag. Uroš Urbanija se je zato na podlagi sklepa kolegija direktorja TV SLO odločil, da bo Televizija prekinila vsakršno poslovno sodelovanje s časnikom Mladina, vodstvo RTV Slovenija pa bo s strokovnimi službami proučilo možnosti vložitve pravnih sredstev.«

  • Zahteve kurirjev in kurirk za izboljšanje njihovega položaja

    Na Sindikatu Mladi plus smo skupaj s kurirji in kurirkami Wolta in Glova sestavili predloge konkretnih sprememb oziroma izboljšav za njihov položaj. Predlogi izboljšav so bili sestavljeni s strani kurirjev in kurirk samih, na podlagi informacij stanja s terena in rešenih anketnih vprašalnikov, preko katerih (anonimno) zbiramo izkušnje in predloge kurirjev in kurirk. Te zahteve oz. predloge izboljšav smo naslovili tudi na podružnico podjetja Wolt v Sloveniji, s katerim smo že komunicirali, in verjamemo, da bodo predloge svojih kurirjev in kurirk vzeli skrajno resno. Tako njih kot slovensko izpostavo podjetja Glovo pozivamo, da izboljšave implementirajo čim prej!

  • Jure Trampuš

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Svet

    Poskus umora pisatelja Salmana Rushdieja je napad na svobodo mišljenja

    Predstavljajte si, da živite v državi, kjer obstajajo avtoritete, ki jih ne sme nihče kritizirati, predsedniki, cesarji, škofje, vojaški poveljniki. Predstavljajte si, da živite v državi, kjer vsaka kritika oblasti pomeni napad na ustavo in državno ureditev. Lahko je še huje, kaj pa če živite v okolju, kjer se ne sme kritizirati bog, saj je eden in edini, vsemogočen, kritika je razumljena kot blasfemija in pripelje do smrtne obsodbe.

  • Luka Volk

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura

    Umetnost in vojna

    Prihodnji petek bo na 70. Festivalu Ljubljana skupaj s soprogom, tenoristom Jusifom Ejvazovom, nastopila ruska sopranistka Ana Netrebko. Ukrajinska skupnost Slovenije s prvopodpisanim Jevgenijem Gorešnikovom je organizatorje že pozvala k odpovedi nastopa. Peticijo Ni treba, Netrebko je do konca prejšnjega tedna podpisalo več kot 700 ljudi.

  • Monika Weiss

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    Svet gori, jejte meso!

    Na začetku avgusta je bila v Uradnem listu objavljena Odredba o Programu promocije sektorja pridelave in predelave mesa za obdobje 2023–2025. Odredba, ki jo je podpisala kmetijska ministrica Irena Šinko, napoveduje dvoletne promocijske dejavnosti, med katerimi bo med drugim »informiranje o mesu in promocija mesa in mesnih proizvodov iz sheme kakovosti ’izbrana kakovost’«.

  • Matic Gorenc

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Družba

    Je osvetljevanje cerkva v poznih nočnih urah okoljsko in ekonomsko smiselno?

    Na spletnem portalu Predlagam vladi je državljan odločevalce pozval, naj se »glede na prihajajoče obdobje, polno izzivov in energijskih podražitev«, opusti nočno osvetljevanje cerkva, saj to ni nujno za preživetje. Predlog si je ogledalo že več kot tisoč ljudi, ima že več kot 150 podpornikov.

  • Monika Weiss

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Družba

    Pogoj: soglasje za Airbnb

    »Nimamo celovitega pregleda, a po podatkih, ki jih dobivamo od naših članov, je to vedno pogostejša praksa pri investitorjih,« tako Boštjan Udovič, direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije, potrjuje informacije, da se pri novogradnjah kot pogoj za nakup zahteva tudi vnaprejšnje soglasje za oddajo stanovanj v kratkoročni najem. Torej da se kupci vnaprej strinjajo, da lahko sosedje oddajajo stanovanja za Airbnb.

  • Luka Volk

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    Teorije o narodu, ki jih ne prizna niti »uradno zgodovinopisje« 

    Na srečanju občinskih odborov SDS v Bovcu so se člani SDS lahko udeležili športnih iger, vsesplošne zabave in fotografiranja s predsednikom stranke Janezom Janšo, poleg tega pa še posebnega simpozija raziskovalcev evropskega staroselstva. Med udeleženci simpozija ni manjkal niti Janša, nadobudni zgodovinarji iz vrst SDS pa so znova ugotavljali, da smo Slovenci več tisoč let star narod. Nad ugotovitvami je bila prav posebej navdušena zgodovinarka Andreja Valič Zver, sicer dolgoletna članica SDS in soproga evropskega poslanca Milana Zvera.

  • Kako je Donald srečal Janeza

    FBI je lani opravil skoraj tri milijone in pol hišnih preiskav – brez naloga za hišno preiskavo. Trumpovo floridsko rezidenco Mar-a-Lago pa je tisti ponedeljek, 8. avgusta, za vsak primer preiskal z nalogom, ki ga je odobril pravosodni minister Merrick Garland in podpisal floridski zvezni sodnik Bruce Reinhart. FBI-jevci so vdrli v sef ter zasegli 11 setov strogo zaupnih dosjejev (tudi tistih z oznako najvišje stopnje zaupnosti), ki si jih je bil tik pred odhodom iz Bele hiše prisvojil Trump, s čimer je morda kršil protivohunsko zakonodajo (Espionage Act), oviral preiskavo, kaznivo ravnal z vladnimi dokumenti in ogrozil nacionalno varnost.

  • N'toko

    N'toko

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Žive meje

    Novinarstvo

    Nedavni prestop novinarke Vesne Vuković v ekipo Roberta Goloba je v komentatorskih vrstah povzročil pravo moralno histerijo. Ali je sprejemljivo, da se prepletajo medijski in politični poklici? Bi se morali takšni prestopniki za vedno odpovedati pisanju? Za novinarski ceh je bila to seveda priložnost, da znova poudari izjemne etične vrline novinarskega poklica, ki da se ne sme pajdašiti z umazano politiko. Uroš Esih je za Delo zapisal, da je »novinarstvo poslanstvo«, ki ga pečanje s politiko degradira. »Novinarstvo je način življenja …Ob nekaterih trenutkih pa tako pljunemo v lastno skledo, da je ponos krepko načet,« smo lahko slišali od Danijela Posleka na Radiu Slovenija. Predstavnica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek se je spraševala, »kdo bo še verjel novinarjem, ki gredo v posteljo s politiko«, in dodala: »… od novinarja javnost pričakuje neodvisnost, določeno mero objektivnosti, nepovezanost s strukturami moči«. Kaj je sprožilo takšno refleksijo in zakaj so izmed vseh ljudi, ki iz različnih poklicev prestopajo v politiko, novinarji edini, ki morajo skozi sito moralne presoje?

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kolumna

    Prej tiho, zdaj trušč

    Tudi pri nas je bilo že kar nekaj prestopov iz novinarstva v politiko, a so praviloma šli mimo. Okoli portala Necenzurirano pa se je dvignilo osupljivo veliko prahu. Najbrž predvsem zato, ker je pretres doživel majhen, a potenten in vpliven medij. Pa tudi zato, ker primer vsebuje občutljivo novinarsko problematiko.

  • Pogorišče iluzij

    Mario Draghi je desetletnico svojega znamenitega reševanja evra na čelu ECB julija 2012 kronal z odstopom s čela italijanske vlade. Uspelo mu je na položaju guvernerja ECB in pogorel je v vlogi politika kronično nestabilne, toda vplivne Italije. Vendar je njegova usoda več kot simbolna. Tehnokratsko vodenje ECB je očitno lažje kot domače politično barantanje, evropski parket je manj zahteven od nacionalnega. Evro je vseskozi izvirna ekonomska rešitev, simbolni kapital politične moči EU. Toda hkrati je tudi vir političnih asimetrij in gospodarskih kriz. Nenavadne monetarne politike v EU in drugod so v teh desetih letih postale prej težava kot rešitev. Finančni cunami brezglave kreditne ekonomike šele prihaja, inflacija pa je že tu. Italija je Ahilova peta EU, odličen primer teh kriznih zadreg. Njen gospodarski zlom bi v Bruslju in Frankfurtu težko preživeli. In največ koristi bo od tega spet imela osovražena Moskva, ne slavni Rim.