• Marjan Horvat

    10. 9. 2009  |  Mladina 36

    Karel Smolle, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_smolle_bk.jpg

    Karel Smolle se je rodil leta 1944 v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Med letoma 1960 in 1965 je obiskoval Zvezno slovensko gimnazijo v Celovcu in skupaj s Florjanom Lipušem in Erikom Prunčem izdajal literarno revijo »Mladje«. Že od mladih nog je dejavno sodeloval v gibanju za pravice koroških Slovencev v Avstriji, od leta 1986 do leta 1990 je bil poslanec v avstrijskem parlamentu na listi Zelenih in nato še dve leti, leta 1998 in 1999, poslanec Enotne liste, ki je bila v koaliciji z Liberalnim forumom. V letih od 1990 do 1992 je bil zastopnik slovenske vlade v Avstriji in po priznanju častni konzul v Celovcu in s tem tesni sodelavec gospodov Peterleta in Rupla. Letos je postal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ene izmed treh krovnih slovenskih organizacij na Koroškem. Karel Smolle je bil v času osamosvajanja Slovenije tudi častni konzul Republike Slovenije na Dunaju. Več

  • Erik Valenčič

    10. 9. 2009  |  Mladina 36  |  Svet

    Najbolj neumna generacija

    Naslovnica knjige The Dumbest Generation

    Mark Bauerlein je profesor angleškega jezika na Emory University v zvezni državi Georgia in nekdanji vodja sektorja za raziskave ter analize pri inštitutu National Endowment for the Arts, kjer je vodil družbene raziskave. Njegova knjiga z naslovom Najbolj neumna generacija: Kako digitalna doba poneumlja mlade Američane in ogroža našo prihodnost (The Dumbest Generation: How the Digital Age Stupefies Young Americans and Jeopardizes Our Future) je postala nacionalna uspešnica, posvečena pa je zadnji generaciji Američanov, tako imenovani generaciji Y. V knjigi Bauerlein zapiše ostre kritike zoper ameriško mladino, ki se vedno bolj zateka v virtualni svet Facebookov, Twitterjev ter podobno in zaradi tega vse bolj izgublja stik s stvarnostjo, pri čemer je prva kolateralna škoda prav njihova splošna razgledanost. Bauerlein ne daje vtisa, da je zagrenjen profesor, ki ne razume nove digitalne dobe, prej nasprotno; njegove kritike so docela upravičene, saj temeljijo na številnih uradnih raziskavah tako vlade kot uglednih inštitutov. Rezultati zbujajo veliko skrbi. Leta 2006 dve tretjini starejših srednješolcev nista vedeli, za kaj gre, ko so jim pokazali staro fotografijo vhoda v kinodvorano, nad katerim je pisalo: Vstop za temnopolte. Leta 2004 kar četrtina mladih v starosti od 18 do 24 let na fotografiji ni prepoznala podpredsednika Dicka Cheneyja. In najbolj zastražena meja na svetu? Po prepričanju tretjine mladih iz iste skupine je to ameriško-mehiška meja. So pa tudi takšni primeri: Kje živi papež? V Angliji. V katerem mestu pa? Parizu. Seveda se ni težko smejati suši na poljih ameriške splošne razgledanosti, a nekaj je vendarle treba vedeti. Generacija Y ne živi samo v ZDA. Več

  • Marjan Horvat

    3. 9. 2009  |  Mladina 35

    ALEŠ BRATOŽ, PREDSEDNIK UPRAVE REVOZA

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaale_brato_revoz_bkimg_9596.jpg

    Lani, 3. junija, je Aleš Bratož postal predsednik uprave Revoza, Renaultove tovarne v Novem mestu. Po desetih letih francoskega lastništva Revoza, nekdanje Industrije motornih vozil (IMV) Novo mesto, je na čelo tovarne, ki zaposluje 2900 delavk in delavcev, spet prišel slovenski človek, ki je tudi začel svojo delovno kariero v nekdanjem IMV-ju. Aleš Bratož je namreč začel delati v oddelku za sestavljanje prem za R-4, legendarno “katrco”, nato je postal kontrolor, potem vodja obrata v montaži, pred prihodom na čelo Revoza pa je bil tri leta direktor Renaultove tovarne Avtoframos v Moskvi. Ob delu je končal študij na Fakulteti za organizacijske vede, zdaj pa opravlja podiplomski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Petinštiridesetletni Bratož skorajda z ljubeznijo govori o Revozu in prihodnjih ambicijah novomeške avtomobilske tovarne in ne skriva ponosa, ker so mu v Renaultu zaupali vodenje Revoza, saj je s to tovarno rasel. Zato njegove besede, da “smo lahko vsi upravičeno ponosni nanj”, ne zvenijo patetično. Zadovoljen je, da lahko delajo v Revozu v treh izmenah in povprečno pošljejo na trg letno 200.000 vozil, medtem ko druge tovarne ta čas pesti huda kriza. Več

  • Boris Pahor, pisatelj

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaboris_pahor_bkimg_6169.jpg

    Mladenič, ki pri 96 letih še vedno vozi avto, ki se vihravo požene prek dvopasovnice, ko oddaja pošto v domačih Barkovljah pri Trstu, ki sam potuje v Pariz, najraje v spalniku, je naenkrat postal cenjen tudi na Slovenskem. Nekoč je napisal knjigo, v kateri je napadel Kardeljevo pojmovanje naroda, in njena usoda je bila, da so jo 20 let zaplenjali, prepovedovali in skrivali, zaradi česar tako rekoč živa duša na Slovenskem ne ve, kaj je v njej pisal, danes pa mu je MK v enem dnevu ponatisnila kar pet romanov. Boris Pahor je mož, ki je bil priča celi eri, ko se je upiral fašizmu, nacizmu, komunizmu, a danes tudi glamurju potrošniške družbe. Njegov tok življenja je svojsko neponovljiv; ko so ga po osvoboditvi iz nacističnega taborišča, kjer je zbolel za jetiko, pripeljali v pariški sanatorij in je v njem nato preživel leto in pol, je to obdobje opisal, kakor da je opravil tri semestre na Sorboni, saj je iz dneva v dan požiral dela Sartra, Camusa, Gida in drugih francoskih pisateljev in filozofov. Ko je bil nedavno gost v evropski prestolnici, je namesto na kosilo v elitno restavracijo raje odšel v park, kjer je jedel piškote in bral; škoda se mu je zdelo porabiti uro ali dve, da bi tratil čas s sedenjem za gostilniško mizo. Kako se je formiral, kako je bival in kaj je doživel v zadnjem stoletju, smo se z njim pogovarjali na njegovem domu v Kontovelu in v njegovem priljubljenem baru v Proseku. Več

  • Vanja Pirc

    27. 8. 2009  |  Mladina 34  |  Politika

    »Zaščititi je treba žrtev, ne družine kot celote.«

    /media/www/slike.old/mladina/int_milica_antic_gaber_20090825_0414_b5.jpg

    Raziskovalna ekipa z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je zadnji dve leti vodila in koordinirala mednarodni projekt, v katerem so s pomočjo tujih partnerjev ugotavljali, kako so evropski predpisi vplivali na preprečevanje nasilja nad ženskami, otroki in mladimi v deseterici držav, ki so v EU vstopile leta 2004. Med njimi je bila tudi Slovenija. Ob zaključku projekta so izdali knjigo z naslovom Violence in the EU Examined in zloženke v 14 jezikih, ki jih bodo razdelili med vladne institucije, nevladne organizacije in raziskovalne ustanove v vseh analiziranih in tudi številnih drugih evropskih državah. O tem, kaj so odkrili pri raziskovanju in kako Slovenija tudi sicer preganja nasilje nad ženskami, otroki in mladimi, smo se pogovarjali z vodjo projekta, sociologinjo dr. Milico Antić Gaber. Več

  • Marjan Horvat

    20. 8. 2009  |  Mladina 33

    Dr. Josef Feldner, pravnik in vodja koroškega Heimatdiensta

    Dr. Josef Feldner s knjigo pogovorov Kärnten neu Denken (Kako Koroško misliti na novo), ki sta jo izdala skupaj z Marjanom Šturmom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij.

    Ko je Feldner leta 1972 kot mlad pravnik prevzel vodstvo KHD iz rok prve generacije brambovcev, ki so se navdihovali nad »uspehom« koroškega plebiscita v letu 1920 in s strahovi pred »Titovo« Jugoslavijo, se je začelo še težavnejše obdobje za Slovence na Koroškem. Z njegovim prihodom na čelo Heimatdiensta se je začel »Ortstafel-Sturm«, nasilno odstranjevanje krajevnih tabel z dvojezičnimi napisi v nemškem in slovenskem jeziku na južnem Koroškem. Slovenci so se upirali in zahtevali, da se njihove pravice iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe udejanjijo, vendar je koroška deželna politika pod vplivom Feldnerjevega Heimatdiensta ta proces onemogočila.
    Dr. Josef Feldner se je »spreobrnil«, danes zagovarja diametralno drugačna stališča do pravic slovenske narodne skupnosti od tistih, ki jih je javno razglašal še pred nekaj leti. Je za sožitje in spravo. Govori o premagovanju starih zamer v imenu prihodnosti. S predsednikoma dveh slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Marjanom Šturmom iz Zveze slovenskih organizacij in Bernardom Sadovnikom iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, se je usedel za mizo. Oblikovali so koroško konsenzno skupino, civilnodružbeno mesto za dialog. S Šturmom sta skupaj izdala knjigo pogovorov z naslovom Kärnten neu Denken (Kako Koroško misliti na novo). V njej sodeluje tudi, za nekatere sicer sporen, graški zgodovinar Stefan Karner. Delovanje koroške konsenzne skupine je bilo opaženo tudi zunaj meja dežele. In aprila letos je dobila Evropsko državljansko nagrado, ki jo podeljuje evropski parlament posameznikom ali organizacijam, ki se zavzemajo za »boljše medsebojno razumevanje in večjo integracijo prebivalcev članic EU«.
    Dr. Josef Feldner je večino svojih delovnih dni preživel v vodstvu koroškega Telekoma, v pogovoru pa danes deluje umirjeno, nič kaj bučno v primerjavi s svojimi nastopi na različnih zborovanjih Heimatdiensta in drugih organizacij, ki so protislovensko usmerjene. Na policah v njegovi pisarni so knjige o Evropski uniji, o etnonacionalizmih, pa tudi zbirka del Mao Cetunga. Prepričuje, da misli z dialogom resno. Najin pogovor je tekel v angleščini, vendar jezika ni dovolj vešč, kot je sam dejal, »zato se ni mogel dovolj natančno izraziti ob nekaterih vprašanjih«. Če misli resno z dialogom in spravo na Koroškem, kjer ne uporabljajo angleščine, se nevšečnosti z natančnim poimenovanjem krivde in greha za preteklo dogajanje in hkrati ustvarjanju razmerij za dialog in spravo na Koroškem lahko v nemščini izogne. Več

  • Vanja Pirc

    20. 8. 2009  |  Mladina 33

    »Žaljivke učencev so lahko odziv na neprimerno obnašanje učiteljev.«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjubranko_slivar_bkimg_8584.jpg

    Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) je pred časom predstavil raziskavo o stresu med slovenskimi učitelji in vzgojitelji, ki je, podobno kot druge študije v Evropi, potrdila, da učitelji svoje delo dojemajo kot izjemno stresno. Zelo jih obremenjujejo predvsem neprijetnosti, ki jim jih povzročajo učenci. A niso le učenci tisti, ki obremenjujejo učitelje. Kot je pokazala raziskava o nasilju med in nad dijaki, ki jo je prejšnji teden predstavila Dijaška organizacija Slovenije, tudi učitelji ignorirajo dijake in jim namenjajo neprimerne opazke. O razlogih za stres med učitelji in o njegovih posledicah smo se pogovarjali z avtorjem SVIZ-ove raziskave, dr. Brankom Slivarjem z Zavoda za šolstvo. Več

  • Borut Mekina

    13. 8. 2009  |  Mladina 32  |  Svet

    Dr. Sandra Švaljek, direktorica zagrebškega Ekonomskega inštituta

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_sandra_svaljek_b5.jpg

    Dr. Sandra Švaljek vodi ugledni zagrebški Ekonomski inštitut, je podpredsednica vladnega Ekonomskega sveta, zunanja sodelavka zagrebške Ekonomske fakultete in članica sveta Hrvaške narodne banke. Z drugimi besedami, dr. Sandra Švaljek je na Hrvaškem ekonomska avtoriteta, pooseblja pa tudi boj proti posledicam svetovne gospodarske krize, s katero se je zadnje leto v različnih funkcijah intenzivno ukvarjala. Svetovala je vladi, pisala protikrizni program, predlagala znižanje plač v javnem sektorju... A politika je ni upoštevala. Vse dokler tudi javnost na Hrvaškem ni začela govoriti o bankrotu države. Več

  • Marjan Horvat

    13. 8. 2009  |  Mladina 32

    »Vlada z redefinicijo odnosov ne misli resno«

    /media/www/slike.old/mladina/temaintsreo_drago_b520090210_7820.jpg

    > Nisem prepričan, da so resno mislili, ko so pisali to določbo v sporazum. Avtorji sicer navajajo 7. člen ustave, vendar v sporazumu napačno zapišejo, da bodo redefinirali te odnose v smislu enakosti verskih skupnosti, ne pa enakopravnosti. Danes vam nihče ne zna, ali pa noče, pojasniti, kaj so imeli v mislih. Tudi v predvolilni kampanji tega vprašanja ni nihče načenjal, kar pomeni, da gre za ignoranco... Več

  • Marjan Horvat

    6. 8. 2009  |  Mladina 31

    Matjaž Hanžek, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamatja_hanek_bkimg_3790.jpg

    Opažam, da se tudi pri nas krepi takšno prepričanje in snujejo poteze, ki bi omogočile novo vzpostavitev ekonomskih in družbenih odnosov, vendar se bojim, da so ti glasovi še prešibki. Pokazalo se je, da le sanacija bank, brez nove razvojne filozofije, ne bo ustvarila razmer za izhod iz krize. Nekaj takega poskušamo v ad hoc skupini, ki se je sestala pri predsedniku vlade, ponuditi slovenski (razvojni) politiki. Gre za majhno skupino (po abecednem redu priimkov: Marta Gregorčič, Matjaž Hanžek, Lučka Kajfež - Bogataj, Lev Kreft, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školč in Jože Trontelj). Do sedaj smo pripravili delovno različico besedila in ga ponudili ducatu strokovnjakov, ti pa so nam poslali svoje pripombe. Do septembra bomo besedilo dodelali in ga dali v javno razpravo. Kaj bo potem z njim, pa ni več odvisno od nas. Več

  • Urša Marn

    6. 8. 2009  |  Mladina 31

    ”Umrljivost pri prašičji gripi je celo nekoliko manjša kot pri navadni sezonski gripi"

    /media/www/slike.old/mladina/temagripaborut_trukelj_bkimg_2292_copy1.jpg

    > Obsežno pandemijo gripe lahko glede na dosedanje izkušnje pričakujemo približno trikrat v sto letih. Seveda vedno obstaja verjetnost, da se bo pandemija pojavila v agresivnejši obliki kot prejšnja, hkrati pa moramo upoštevati, da je stopnja razvitosti znanosti, medicine in farmacije danes bistveno naprednejša kot nekoč, zato me morebitna pandemija pretirano ne skrbi. Več

  • Pavel Jamnik, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije in vodja kriminalistične akcije Sprava

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelkapavle_jamnik_bkimg_3653.jpg

    Pavel Jamnik je tisti kriminalist, ki preiskuje povojne poboje in redno bere samo en časnik. In za ta časnik je spregovoril o svojem poslanstvu, o problematiki preiskovanja, ki ne daje rezultatov, o Hudi Jami, o partizanih in domobrancih, o levi in desni politiki, o zadevi Ribičič in seveda o spravi. Več

  • Der Spiegel

    30. 7. 2009  |  Mladina 30  |  Družba

    Hrepenenje po pandemiji

    /media/www/slike.old/mladina/gripatom_jefferson_eligio_paoniconrasto.jpg

    Tom Jefferson, 55 let, živi blizu Rima. Zadnjih 15 let dela za neprofitno organizacijo Cochrane Collaboration. Z mednarodno skupino strokovnjakov analizira vse objavljene izsledke raziskav o gripi. Pred tem je bil deset let zdravnik v britanski vojski. Več

  • Borut Mekina

    30. 7. 2009  |  Mladina 30

    Šrot in Zorko na obisk k Lahovniku

    /media/www/slike.old/mladina/temaintervjumatej_lahovnik_bkimg_2831.jpg

    > Možna sta dva scenarija. Pri prvem gre ponovno za nekega novega, slamnatega lastnika. Podobno, kar je bila na začetku Danijela Rakovič, le da je tokrat to nekdo z italijanskim potnim listom. Druga možnost pa je, da poskuša Šrot za svoj delež iztržiti največ, kolikor je to v sedanji situaciji, ko je znano, da je Infond Holding v precejšnjih težavah, sploh mogoče. Zame je ve... Več

  • Vanja Pirc

    23. 7. 2009  |  Mladina 29

    »Vrnite univerzo študentom in zaposlenim«

    /media/www/slike.old/mladina/intrudi_rizman_bkimg_2147.jpg

    Septembra bodo na Univerzi v Ljubljani, naši najstarejši in največji univerzi, izbrali novega rektorja, ki bo nasledil dosedanjo rektorico dr. Andrejo Kocijančič. Že zdaj je znano, da bo njen naslednik moški, saj se za rektorski položaj potegujejo dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, dr. Stane Pejovnik s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, dr. Jože Duhovnik s Fakultete za strojništvo in dr. Rudi Rizman s Filozofske fakultete. Kandidatura slednjega, doktorja sociologije, ki je drugič doktoriral na ameriškem Harvardu, je številne presenetila. Eden od razlogov za presenečenje je, da je po 55 letih prvi kandidat za rektorja s Filozofske fakultete. Javno podporo so mu že izrekli Dušan Plut, Jože Toporišič, Jože Spacal, Manca Košir, Mojca Drčar Murko in Ivan Leban, zanj pa navija tudi aktualni šolski minister Igor Lukšič. Rizman nam je razložil, zakaj se je odločil za kandidaturo in kako vidi slovenski visokošolski prostor. Več

  • Urša Marn

    23. 7. 2009  |  Mladina 29  |  Družba

    Arhitektura, ki ni sama sebi namen

    Lena in Tomaž Krušec pred večstanovanjskim objektom na Pokljukarjevi ulici v Ljubljani

    Sodobna slovenska arhitektura premore nekaj odličnih arhitektov, med katerimi vse bolj izstopata tudi zakonca Lena in Tomaž Krušec. Njun vzpon se je začel leta 2005, ko sta za ureditev Pilates centra v Ljubljani prejela nagrado interjer leta. Leta 2007 sta bila nagrajena s Plečnikovim odličjem za Celjsko kočo, lani pa sta v kategoriji večstanovanjske stavbe prejela priznanje zlati svinčnik za Skalni vili v Celju, v kategoriji javne zgradbe pa zlati svinčnik za Poslovilni objekt na teharskem pokopališču. Med najnovejšimi projekti velja omeniti še večstanovanjski objekt na Pokljukarjevi ulici v Ljubljani. Po njunih načrtih trenutno izvajajo nov objekt Biotehniške fakultete v Ljubljani in novo tržnico v Celju. Tomaž svoje znanje že nekaj let prenaša na prihodnje rodove arhitektov kot asistent v seminarju prof. Aleša Vodopivca na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od lani pa tudi samostojno vodi t. i. usmerjeni seminar. Manj znano je, da si je zadnje leto študija izkušnje nabiral tudi na Akademiji za arhitekturo v Mendrisiu, v ateljeju svetovno znanega švicarskega arhitekta Petra Zumthorja, letošnjega dobitnika prestižne Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo. Več

  • Marjan Horvat

    23. 7. 2009  |  Mladina 29

    Feri Lainšček, pisatelj in pesnik

    S književnikom Ferijem Lainščkom smo se sestali minuli ponedeljek v Murski Soboti, ki je bila naelektrena zaradi javnega shoda v podporo delavcem tekstilne tovarne Mura, nato pa se odpravili k reki Muri, v Lainšč-kovo naravno okolje, in spregovorili o življenju v Prekmurju, o pokrajini in ljudeh, o odnosih s preostalo Slovenijo, o romski duši, pa tudi o mitologiji Prekmurja. “Pristajamo na življenje v paradoksu,” pravi Lainšček. Zanj naj bi bili krivi pisatelji, tudi Miško Kranjec, ki je ustvaril “malega in dobrega človeka”, kar je postal sinonim za Prekmurca. Več

  • Urša Marn

    16. 7. 2009  |  Mladina 28

    Lidija Apohal Vučković, Urad za makroekonomske analize in razvoj

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_lidija_apohal_vukovi_070_mf.jpg

    Kako daleč smo še od družbe blaginje, zakaj je reforma plač v javnem sektorju problematična in zakaj nas pred staranjem prebivalstva ne more rešiti načrten uvoz delovne sile, smo se pogovarjali z Lidijo Apohal Vučković, vodjo sektorja za družbeno blaginjo in socialni razvoj na uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj, svetovalko predsednika vlade Boruta Pahorja za socialne zadeve in članico uredniškega odbora publikacije Socialni razgledi. Več

  • Boštjan Nedoh

    16. 7. 2009  |  Mladina 28  |  Svet

    Ta kriza traja že 20 let

    /media/www/slike.old/mladina/int_bologna9.jpg

    Zgodovinar dr. Sergio Bologna, ki se je rodil leta 1937 v Trstu, je dolga leta predaval zgodovino delavskega gibanja in industrijske družbe na univerzah v Trentu, Padovi, Milanu in Bremnu. Potem ko so ga v 80. letih izključili iz italijanskega akademskega prostora, je začel delovati kot neodvisni svetovalec za logistiko. Danes svetuje obojim, javnim ustanovam in zasebnim podjetjem. Je eden redkih teoretikov in kritikov kapitalizma, ki imajo neposreden stik z realnim sektorjem. Kakor pravi sam, je v tem njegova prednost, saj »vidi« kapitalizem od znotraj. V Italiji in drugih državah je ena največjih referenc za analizo kapitalistične in družbene spremembe, imenovane postfordizem. Živi in dela v Milanu, kjer je član sindikata Zveza svetovalcev naprednega storitvenega sektorja (ACTA). Poleg tega je tudi častni član Sveta za logistiko republike Nemčije. Več

  • Staš Zgonik

    9. 7. 2009  |  Mladina 27  |  Družba

    Obkoljeni smo!

    /media/www/slike.old/mladina/int_perharcic_b5.jpg

    Mag. Lucija Perharič, dr. med., vodi oddelek, ki med drugim oblikuje ocene tveganj za zdravje ljudi pri predmetih splošne rabe, večinoma pri otroških igračah, kozmetiki in materialu v stiku z živili. Drugim področjem kemijske varnosti, kot pravi, pa v glavnem le sledijo v strokovni literaturi. Za kaj več namreč nimajo dovolj zaposlenih. Ministrstvo za zdravje jim namreč za področje toksikologije ne plačuje niti enega celega zaposlenega. »Kemikalij pa je v uporabi 100 tisoč,« pikro pripomni. Jim pa ministrstvo za kmetijstvo financira 2,5 zaposlenega, zato se veliko ukvarjajo tudi z oceno tveganj pri kmetijskih pesticidih. V zadnjih dveh letih so se aktivno lotili tudi biomonitoringa, torej določanja vsebnosti kemikalij v telesnih tekočinah in tkivih Slovencev. Za Urad za kemikalije so pripravili strokovni program poteka biomonitoringa. A izvajanje projekta so nato dodelili Institutu Jožef Stefan. »Ta nam do zdaj ni posredoval še nobenih podatkov,« spet pripomni. Več

  • Borut Mekina

    9. 7. 2009  |  Mladina 27

    Dr. Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_godina_mpigac.jpg

    Pravzaprav je pogovor z njo vedno terapevtski. Kot prava antropologinja zna namreč podreti zakoličene predstave o normalnosti. Če jo opišemo kar z njenimi lastnimi besedami: Pojav Vesne V. Godina je za »slovenčke« funkcionalno koristen. In zato bo škoda, če bo zares zapustila našo deželico. Več

  • Obama je Evropejec

    /media/www/slike.old/mladina/int_ash_1989_globale_geschichten_192_eroeffnung_001.jpg

    > Mislim, da lahko pojasnim. Volivci očitno menijo, da so konservativci in liberalci sposobnejši, ko gre za gospodarsko politiko. Drugič, priča smo vračanju k nacionalizmu, kar je odziv na hudo krizo. V takšnih primerih se volivci navadno obrnejo desno, ne levo, včasih celo kar precej desno. Več

  • Vanja Pirc

    2. 7. 2009  |  Mladina 26

    Dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vit_velika_bk.jpg

    Težave na trgu dela, daljše bivanje pri starših, vse poznejša ekonomska osamosvojitev ter poznejše odločanje za družine in otroke - to so le nekateri utrinki iz življenja večine mladih pri nas. O tem, zakaj mladi odraščajo vse pozneje, zakaj jih politika v povprečju vse manj zanima in zakaj sami ne morejo spremeniti obstoječih razmer, ter tudi o tem, zakaj jim postajajo virtualni svetovi vse pomembnejši, smo se pogovarjali z dr. Mirjano Ule, redno profesorico, ki na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predava socialno psihologijo, vodi pa tudi tamkajšnji Center za socialno psihologijo. Mladim je nedavno posvetila še eno knjigo, tokrat z naslovom Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Več

  • Gregor Golobič

    /media/www/slike.old/mladina/gregor_golobi_mf.jpg

    Gregorja rodijo 20. januarja 1964 v Novem mestu. Mati Darinka je učiteljica, oče Anton pa dolgoletni inšpektor novomeške SDK. Odrašča v esdekajevskem stanovanjskem bloku. V stanovanju nad Golobičevimi živi pesnik in Gregorjev bodoči gimnazijski razrednik Janez Kolenec. [01] Gregor verjame v njegove nadnaravne sposobnosti, zato nekega dne pred njegova vrata položi povoženega vrabca, verujoč, da ga bo sosed zmogel... Več

  • Urša Marn

    25. 6. 2009  |  Mladina 25

    Borut Miklavčič, minister za zdravje

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_miklavi_bk.jpg

    Slovensko zdravstvo je pred veliko reformo. Prvi korak je osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je te dni v javni obravnavi in za katerega minister za zdravje Borut Miklavčič še ni pridobil soglasja koalicije. Ker je po novem predvidena stroga delitev javnega in zasebnega dela, Miklavčič pričakuje hude pritiske zasebnega zdravstva, ki da bo poskušalo zmehčati dikcijo zakona. Več

  • Vanja Pirc

    18. 6. 2009  |  Mladina 24

    »Tisti, ki kritizirajo moje poročilo, ne razumejo funkcije varuha.«

    Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija: »Posamezni člani sveta RTV so mi očitali takšne stvari, da nisem mogla verjeti, kaj slišim. Kar grozljivo mi je govoriti o tem.«

    Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija: »Posamezni člani sveta RTV so mi očitali takšne stvari, da nisem mogla verjeti, kaj slišim. Kar grozljivo mi je govoriti o tem.« Več

  • Angela Merkel, nemška kanclerka

    Angela Merkel v intervjuju za nemški Der Spiegel o krizi, dolžnosti države, da rešuje podjetja, nočnih morah, Stasiju, finančnikih in tem, ali ima slabo vest, ker bo prihodnjim rodovom naložila ogromen dolg. Več

  • Katarina Kresal, predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_kresal_b5_20090615_7265.jpg

    Te dni bo minilo dve leti, odkar je Katarina Kresal z izvolitvijo za predsednico LDS vstopila v politiko, in 200 dni, odkar je postala ministrica za notranje zadeve. Bila je prva interpelirana ministrica, kljub temu pa je rešitev problematike izbrisanih pripeljala do točke, s katere ni več vrnitve. LDS se v tem času vzpenja, koalicija pa se poleg krize precej ukvarja tudi sama s sabo. Več

  • Staš Zgonik

    18. 6. 2009  |  Mladina 24  |  Družba

    Reprogramiranje narave

    /media/www/slike.old/mladina/intervju_jerala_velika_b5_20090608_6746.jpg

    Dr. Roman Jerala velja za enega slovenskih pionirjev sintezne biologije. Sintezna biologija je mlada veda, stara le kakih deset let, njeni »izumitelji« pa so pravzaprav računalniški inženirji, ki so se postopke s svojega področja odločili prenesti v biološke sisteme, zato se pogosto uporablja tudi izraz biološki inženiring. Dr. Jerala je kot mentor že trikrat vodil ekipo študentov na tekmovanju v sintezni biologiji iGEM, ki vsako leto poteka na znameniti ameriški univerzi MIT. Z dosedanjih nastopov so dvakrat odnesli glavno nagrado v absolutni konkurenci, leta 2007 pa so prvo mesto osvojili »zgolj« za področje zdravja in medicine, in to v konkurenci tako znamenitih univerz, kot so Harvard, Cambridge, Berkeley ... Več

  • Jure Trampuš

    11. 6. 2009  |  Mladina 23  |  Družba

    Državne cerkve se je treba znebiti

    /media/www/slike.old/mladina/intervjutim_jensen_bkimg_2228.jpg

    Dr. Tim Jensen je predstojnik Oddelka za religijske študije na University of Southern Denmark. Od leta 2005 je generalni sekretar Mednarodnega združenja za zgodovino religij. Znan je postal zaradi analiz dogajanja ob objavi razvpitih karikatur preroka Mohameda septembra 2005, sicer pa se med drugim intenzivno ukvarja tudi z možnostmi in prednostmi uvajanja laičnega pouka o religijah v javne šole. Več