• Marjan Horvat

    23. 12. 2008  |  Mladina 52  |  Kultura

    Janez Škof, igralec

    /media/www/slike.old/mladina/int_kof_janez_2323_bk.jpg

    Janez Škof, slovenski igralec, harmonikar in pevec (1960), je nastopil tako rekoč na vseh slovenskih odrih. Dolgo je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, zdaj pa dela v ljubljanski Drami. Kolegi ga cenijo zaradi njegovega brezkompromisnega pristopa v igranju, saj naredi vse za vlogo. Velja pa tudi za interpreta z močno notranjo energijo in izrazno močjo. Širši, negledališki javnosti se je predstavil tudi v številnih TV-oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itd.). Janez Škof je med drugimi nagradami in priznanji leta 2005 dobil Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Shakespearovi tragediji Edvard II. S frajtonarico in v pevski vlogi je skupaj s pesnikom Danetom Zajcem interpretiral njegovo poezijo. Sicer pa je tudi član benda Čompe, ki svojstveno, “lumpenproletarsko”, interpretirajo poezijo tudi drugih slovenskih pesnikov. Več

  • Jure Trampuš

    23. 12. 2008  |  Mladina 52

    dr. Spomenka Hribar, borka za človekove pravice

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_spomenka_hribar_20081218_9524_b5.jpg

    Dr. Spomenka Hribar je v ponedeljek dobila zlati red za zasluge, eno od najvišjih odlikovanj v Republiki Sloveniji. Hribarjeva je sodelovala pri osamosvojitvi, v Demosu, vendar je hitro zapustila politiko in postala njen kritik. Nekoč je Janšo obtožila, da svet razume kot zaroto, težke besede pa je govorila tudi v času njegove vlade. Sedaj, po spremembi oblasti, njena kritičnost ni popustila. Borutu Pahorju očita, da je z imenovanjem Dimitrija Rupla ravnal avtoritarno, in upa, da se bo na svojih napakah veliko naučil. Več

  • Jure Aleksič

    18. 12. 2008  |  Mladina 51

    Aktivni družbeni kritik

    /media/www/slike.old/mladina/kovacic__9053.jpg

    Jani Kovačič ostaja Mladinin naravni zaveznik. Naši prihodnji številki, torej božični, bo priložen plošček z naslovom Vošč in kolede. Na njem bo deset komadov, ki po mnenju zgorajpodpisanega predstavljajo avtorjev najboljši material od Asfaltnih otrok naprej. Plošča, ki jo je Jani posnel v sodelovanju s Slovenia United Orchestra, Grupo občanov in JK Quartetom, je bila navdihnjena s trenutno politično situacijo - najbolj pa z grozljivim dejstvom, da 'imamo v Evropi novo otoško državico'. O Bledu govori tudi otvoritvena pesem Božična, v kateri kot impersonatorja z mitraljezom po dolini udarita Jure Godler in Tilen Artač. Vse skupaj je samo še en opomnik, da bi Janija, če bi se pisal Kovačin, brez nadaljnjega šteli med štiri velike slovenske IN-e. Več

  • Urša Marn

    18. 12. 2008  |  Mladina 51

    Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_svetlik_7663_bk.jpg

    Finančna in gospodarska kriza se čutita tudi v Sloveniji. Podjetja krčijo proizvodnjo, skrajšujejo delovni čas in odpuščajo delavce. Kje je dno, lahko za zdaj le ugibamo. Novi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je optimist. Verjame, da je slovensko gospodarstvo sposobno ohraniti več delovnih mest, kot kažejo najbolj črne napovedi. Zaradi grozeče recesije se mu zdi potrebno na novo ovrednotiti košarico življenjskih stroškov, to pa pomeni tudi novo določitev minimalne plače in višine denarnih pomoči socialno ogroženim. Več

  • Urša Marn

    18. 12. 2008  |  Mladina 51  |  Politika

    Če bo vsak mislil le nase, bo kriza daljša.

    /media/www/slike.old/mladina/int_vitor_gaspar_053_mf.jpg

    > Položaj, v katerem smo se znašli, je brez primere. Načrt Evropske komisije za oživitev evropskega gospodarstva je treba razumeti kot skupen odziv na niz izjemnih okoliščin. Tudi stopnja konsenza na globalni ravni je neverjetna, saj še nikoli doslej nismo videli tako usklajenega delovanja po vsem svetu. Zavedati se moramo, da so države članice EU v zelo različnih položajih glede proračuna, višine javnega dolga... Več

  • Borut Mekina

    11. 12. 2008  |  Mladina 50

    Dr. Gregor Virant, novi predsednik Zbora za republiko

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_20081208_8390_b5.jpg

    V prejšnji garnituri ministrov je dr. Virant, sicer profesor na Fakulteti za upravo, izstopal po izjemni koncentraciji tiskovnih konferenc in odlični (samo)promociji. Veljal je za strokovnega in odprtega ministra, javnost pa mu je že na začetku pripisala politični potencial, ko se ga je prijel vzdevek “nadminister”. Sicer ni član SDS, a je kljub temu s stranko tesno povezan: prek žene Nane in tasta Mihaela Brejca, evropskega poslanca in podpredsednika SDS. Sedaj, ko postaja predsednik Zbora za republiko, se v vakuumu drugih partijskih liderjev vprašanje ponavlja: je dr. Virant drugi človek SDS? Več

  • Jure Trampuš

    4. 12. 2008  |  Mladina 49

    Dr. Danilo Türk, predsednik republike Slovenije

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_20081202_7930.jpg

    Dr. Danilo Türk je pred slabim letom dni prisegel pred državnim zborom. Postal je tretji predsednik republike Slovenije. Prvo leto svojega mandata je preživel razmeroma mirno, njegove pobude so bile pretehtane, strokovne, bolj redke kot pogoste. Zato je bil spor o imenovanju veleposlanikov na prvi pogled nepričakovan. A zgolj za tiste, ki ne poznajo njegovega vztrajanja pri doslednem spoštovanju prava. Nekateri trdijo, da je preveč formalističen, on pa odgovarja, da le spoštuje ustavo. Tako bo deloval tudi v prihodnje. Od Pahorjeve vlade pričakuje zelo veliko, še posebno v razmerah svetovne gospodarske krize. Več

  • Vanja Pirc

    4. 12. 2008  |  Mladina 49

    "Sem proti temu, da se javna sredstva speljejo v zasebne žepe."

    Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič

    > Za šolstvo je značilna velika dinamika zaradi števila rojstev. Težava je v tem, da imamo mrežo, oblikovano za 30.000 mladih, teh pa je le pol toliko. V osnovnošolski mreži, ki je razmeroma dobra, so tako težave zlasti pri podružničnih šolah. Te vzdržujemo zato, ker želimo, da ima neka skupnost kritično maso intelektualnega in kulturnega jedra. Več

  • Peter Petrovčič

    4. 12. 2008  |  Mladina 49  |  Družba

    »Odvisniki ne živijo na luni, ampak v našem mestu, v naši ulici.«

    /media/www/slike.old/mladina/intmilan_krek_mf.jpg

    > Gre za zelo dobro rešitev, ki v Švici pomeni še posebej veliko. Za seboj imajo namreč zelo hudo izkušnjo uživanja drog na odprti sceni, na javnem prostoru, saj so se odvisniki zbirali in si vbrizgavali heroin v parku sredi Züricha. Heroinski program je odgovor na odprto sceno, ki je zelo nevarna za odvisnike in za vse druge, kjer je velika umrljivost, kjer je dosti okužb z virusom HIV in hepatitisom C. Več

  • Urša Marn

    27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

    Mencinger je imel kar prav

    /media/www/slike.old/mladina/intandreja_jerina_bk.jpg

    Glavna naloga mag. Andreje Jerina v novi vladi bo vzpostavitev sistema, ki bo omogočal uspešnejše črpanje evropskih sredstev. Pred prihodom na računsko sodišče je opravljala funkcijo namestnice ministrice za regionalni razvoj in strukturno politiko, aktivno pa je sodelovala že pri pristopnih pogajanjih z EU. Več

  • Marjan Horvat

    27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Politika

    Dr. Žarko Lazarević, zgodovinar

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaarko_lazarevi_bk.jpg

    Dr. Žarko Lazarević je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se ukvarja predvsem z gospodarsko zgodovino. Predmet njegovega proučevanja so vplivi gospodarskih procesov na družbeno strukturo in znotraj tega zlasti dolgoročno strukturno spreminjanje gospodarsko-socialne podobe Slovenije. Je tudi sourednik zbornika Gospodarske krize in Slovenci, enega izmed redkih strokovnih del v Sloveniji na to temo. Z Lazarevićem smo se pogovarjali tudi o spremembah, ki so ob gospodarskih krizah nastajale v političnem, kulturnem in duhovnem pogledu. Več

  • Jure Trampuš

    20. 11. 2008  |  Mladina 47

    Samuel Žbogar, zunanji minister

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_zbogar_20081117_3940_b5.jpg

    S Samuelom Žbogarjem smo se pogovarjali v ponedeljek, v petek, na dan izida Mladine, pa je državni zbor odločal o njegovem imenovanju za zunanjega ministra. Žbogar doslej ni bil politik, bil je veleposlanik, delal je v Pekingu, Washingtonu, v Združenih narodih, vodil je slovensko delegacijo v pogajanjih za vstop v Nato. Dejstvo, da je minister postal človek iz diplomacije, se mu zdi dobro, pravi, da je čas, da zunanja politika neha biti notranja. Obljublja, da bo uredil kaotične razmere na ministrstvu in da bo pod njegovim ministrovanjem Slovenija na polju mednarodnih odnosov dobila prepoznavno, dodano vrednost. V intervjuju pojasnjuje tudi svoj pogled na afero washingtonska depeša. Več

  • Marjan Horvat

    20. 11. 2008  |  Mladina 47  |  Svet

    Pričevanje o Darfurju

    /media/www/slike.old/mladina/intsuleiman_jammous_darfur_046.jpg

    Suleiman Jammous se je rodil leta 1945 in je pripadnik plemena Bideyat, na kartumski politehnični fakulteti je diplomiral iz strojništva in nadaljeval študij v Aleksandriji. Leta 2000 je sodeloval pri zbiranju podatkov za Črno knjigo, s katero so sudanski nasprotniki arabske hegemonije razkrinkali mafijske vzvode moči v državi in razložili, zakaj v zahodni sudanski pokrajini Darfur poteka genocid. Darfurski uporniki so se z orožjem v rokah postavili po robu sudanski vladi, ki je s paravojaškimi milicami preganjala afriško prebivalstvo z domov in vanje naseljevala pripadnike nomadskih arabskih ljudstev. Afriška ljudstva so se uprla.
    Jammous pripada politični frakciji Sudanske osvobodilne vojske (SLA) Unity, saj je prepričan, da samo z orožjem ni mogoče rešiti Darfurja. Zaradi svojih humanističnih načel in načina reševanja krize v Darfurju, kjer je bil dolgo tudi koordinator za mednarodno človekoljubno pomoč, mu mnogi pravijo sudanski Nelson Mandela. Več

  • Jure Aleksič

    20. 11. 2008  |  Mladina 47  |  Družba

    »Tudi Obamo bom naštudiral!«

    /media/www/slike.old/mladina/intjure_godler_bpet.jpg

    Jure Godler je fant s fotografskim spominom, ki se je pri šestih letih sam iz knjig naučil notnega zapisa, do konca osnovne šole prebral kompletnega Shakespearja v originalu in do svojega dvajsetega leta ustvaril preko 200 konkretnih glasbenih del ter priročnik za prevajanje Jamesa Joycea. Slovenska javnost ga pozna predvsem kot imitatorja na Radiu Ga-Ga in v Hri-baru, kjer se vsak vikend že leta levi v bizarne like od Marilyna Mansona do baby-Busha. O tej svoji dolgi imitatorski odiseji je zdaj napisal knjigo z naslovom Razgaljeni, v kateri sicer nihče ne pokaže joškov, je pa jedrnata in lahkotna kronika vseh zgod in nezgod širše imitatorske ekipe tekom let. »Bolje s kolesom h kurbi kot z Mercedesom v službo,« je zadnji stavek v tem zgovornem dokumentu časa, in Juretu se je uspelo prekletstvu redne službe ogniti na najboljši možni način. Več

  • Borut Mekina

    13. 11. 2008  |  Mladina 46

    Miran Goslar, oče Mercatorja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamiran_goslar_bpet.jpg

    Če je kdo v Sloveniji odgovoren za razmah velikih nakupovalnih centrov, potem je to Miran Goslar, tisti direktor, ki je na noge postavil Mercator. Izhaja iz generacije slovenskih podjetnikov, ki so v sedemdesetih letih, v zanosu novega liberalizma tedanjega predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, v Slovenijo poskušali vpeljati tržne mehanizme po zahodnem vzoru. V prvi polovici sedemdesetih je vodil republiško skupščino, nato se je vrnil med podjetnike. Mercator je vodil od leta 1975 do 1993, nato pa je bil do leta 1997 predsednik tistega nadzornega sveta, ki je na vrh največjega trgovca v državi postavil Zorana Jankovića. Več

  • Ksenija P. Hahonina

    6. 11. 2008  |  Mladina 45  |  Svet

    Red je pomembnejši od svobode

    Olga Krištanovska

    > S tem izrazom dejansko povezujemo tiste državne ustanove, ki imajo oborožene vojaške enote. Na primer ministrstvo za obrambo ali policijo ali organe notranje državne varnosti. Takih ustanov je 22. Ljudi, ki delajo v teh organih, Rusi imenujejo »siloviki«. Kadar se pogovarjam z ljudmi iz FSB (nekdanja KGB, op. p.) ali policije, sploh pa z vojaki, mi vsi po vrsti pravijo: nimamo nič skupnega, saj so... Več

  • Marjan Horvat

    6. 11. 2008  |  Mladina 45  |  Politika

    Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarudi_pavi_bk.jpg

    Slovenska skupnost v Italiji je spet na udaru Berlusconijeve vlade, ki se je odločila drastično zmanjšati proračunska sredstva za delovanje manjšine. Z veliko težavo sprejeti zaščitni zakon je obležal na mizi predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Renza Tonda, ki odlaša s podpisom dekreta. Slovenskemu šolstvu, medijem in drugim manjšinskim ustanovam, če bo italijanska vlada izpeljala svoje namere, grozi kolaps. O tem smo se pogovarjali z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Pavšič je vodenje Zveze prevzel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Več

  • Jure Trampuš

    29. 10. 2008  |  Mladina 44

    Dr. Shalom H. Schwartz, raziskovalec vrednot

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikashalom_h._schwartz_bk.jpg

    Dr. Shalom H. Schwartz je znanstveno pot začel kot psiholog, že nekaj desetletij pa se ukvarja z medkulturnim raziskovanjem vrednotnih sistemov po svetu. Oblikoval je teorijo o univerzalnih kategorijah vrednot, ki jih prepoznamo v vseh različnih kulturah, njegove obsežne raziskave pa poskušajo razkriti značilnosti in razlike med njimi. Ter seveda odgovoriti na vprašanje, zakaj se te razlike pojavljajo. Shalom H. Schwartz predava na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Več

  • Marjan Horvat

    23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Svet

    »Odstiramo plasti življenja v socializmu«

    /media/www/slike.old/mladina/intthomas_lindenberger_mf.jpg

    Dr. Thomas Lindenberger, direktor Centra za raziskovanje novejše zgodovine in profesor na Univerzi v Potsdamu, že dve desetletji raziskuje zgodovino socialističnih režimov. V središču njegovega raziskovanja so zapletena razmerja med nekdanjima Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in Nemško demokratično republiko (NDR), posebno skrb pa namenja zgodovini vsakdanjega življenja v obeh Nemčijah in drugih socialističnih družbah. »Raziskave na tem področju so šele na začetku,« pravi dr. Lindenberger. In dodaja: »Moje analize pa kažejo, da je najzanimivejše življenje v socializmu potekalo mimo partije in voditeljev.« Več

  • »Zanimalo me je, kje raziskujejo. Odgovor je bil: doma.«

    /media/www/slike.old/mladina/intdejan_korjanc_bpet.jpg

    Dr. Dejan Škorjanc je profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in član Sveta za visoko šolstvo, v katerem je do nedavnega predsedoval senatu za akreditacije, ki odloča o podeljevanju licenc novim visokošolskim študijskim programom in zavodom. Ta pristojnost je bila senatu podeljena na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je presodilo, da Svet za visoko šolstvo lahko opravlja funkcijo licenciranja visokošolskih programov in zavodov le, če se loči od vlade in postane neodvisen organ z ustreznimi delovnimi telesi.
    Na seji akreditacijskega senata v začetku tega meseca so člani senata s petimi glasovi za in tremi glasovi proti trem zasebnim fakultetam - Fakulteti za uporabne družbene študije, Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne študije - dali soglasje za združitev v univerzo z imenom Nova univerza. Dr. Škorjanc je na seji odstopil s položaja predsednika in člana senata za akreditacijo. Na isti seji je odstopil tudi član sveta prof. Janko Prunk.
    Vloga predlagateljev (dr. Peter Jambrek, dr. Miha Pogačnik, dr. Matej Makarovič, dr. Matevž Tomšič ...) za ustanovitev Nove univerze - tako ime zato, ker jim vlada ni dovolila uporabe pridevnika »slovenska« - je bila pred oktobrskim glasovanjem že dvakrat zavrnjena. Drugo glasovanje je upravna inšpekcija razveljavila, ker naj postopek ne bi bil v skladu z zakonom, saj ga ni vodila oseba z opravljenim izpitom iz upravnega postopka.
    Škorjanca je minuli teden v prostorih fakultete iskal kriminalist. Sumili naj bi ga zlorabe položaja uradne osebe v postopkih verifikacije študijskega programa, postopek proti njemu pa naj bi po pisanju Dnevnika sprožil nekdanji rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak, ki si prizadeva za verifikacijo dveh študijskih programov, ki naj bi jih izvajali v okviru Evropskega središča Maribor, samostojnega visokošolskega zavoda, katerega lastnik je. Več

  • Urša Marn

    23. 10. 2008  |  Mladina 43

    Stojan Petrič, Skupina Kolektor

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikastojan_petri_ml.jpg

    Šestdesetletni Stojan Petrič je že petnajst let predsednik Skupine Kolektor, največjega svetovnega proizvajalca komutatorjev za elektromotorje. Družba s sedežem v Idriji ima skoraj 2700 zaposlenih v osemnajstih proizvodnih podjetjih v Sloveniji, Nemčiji, Južni Koreji, ZDA, na Kitajskem, v Braziliji, Iranu in Bosni. Zaradi mednarodne finančne krize, ki že posega v realni sektor, bo dobiček na ravni celotne Skupine v letošnjem letu kar za polovico nižji od lanskega. Petrič intervjuje daje redko. To, da je naredil izjemo, je dokaz, da sedanje gospodarske krize ne gre podcenjevati. Več

  • Deja Crnović

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Družba

    Dr. Hajrudin Hromadžič, sociolog, analitik potrošništva

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikahajrudin_hromadi_bpet.jpg

    Dr. Hajrudin Hromadžić je doktoriral iz antropologije vsakdanjega življenja in se strokovno ukvarja s potrošništvom. Predava na Filozofski fakulteti v Zagrebu, na Oddelku za sociologijo, letos pa kot predavatelj začenja sodelovanje z reško univerzo. V Zagrebu bo te dni izšla njegova knjiga Potrošništvo: potreba, življenjski slog, ideologija. Ali kot pravi sam: “Naj že vnaprej razčistiva - odgovora na vprašanje, kako se znebiti potrošništva, nisem našel.” Več

  • Marjan Horvat

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Kultura

    »Ubral sem nasprotno smer«

    /media/www/slike.old/mladina/intbogdan_grom_bk.jpg

    Petnajstega oktobra so v Mestni galeriji Ljubljana odprli retrospektivno razstavo Bogdana Groma, slikarja, ilustratorja, grafika in kiparja, ki je avgusta praznoval 90. rojstni dan. Študiral je na likovnih akademijah v Rimu, Perugii, Benetkah in Münchnu. Po preselitvi v ZDA, leta 1957, se je Grom začel bolj posvečati plastiki in arhitekturnim (notranjim in zunanjim) rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča, opremljal pomembne verske objekte. Več

  • Igor E. Bergant

    16. 10. 2008  |  Mladina 42

    »Nogomet mora ostati človeška igra.«

    /media/www/slike.old/mladina/intvelikamichel_platini_ml.jpg

    Triinpetdesetletni Francoz je osebnost, ki že desetletja odločilno vpliva na podobo in razvoj najbolj priljubljene športne igre na svetu. Nogomet ima v krvi, saj je bil njegov oče Aldo poklicni nogometaš, a pot Michela Platinija v nogometne višave kljub vsemu ni bila lahka. Kot sin italijanskega priseljenca je bil v mladosti, ko so ga pestile šibko srce in težave z dihanjem, pogosto deležen pregovornega spotikanja. Kasneje so se nanj, medtem že vrhunskega ofenzivnega veznega igralca, z grobostjo spravljali branilci nasprotnih moštev. Blestel je predvsem v zeleni majici francoskega Saint-Étienna, črno-belem torinskega Juventusa ter modrem francoske reprezentance. V letih 1984 in 1985, ko je z izbrano vrsto Francije in Juventusom osvojil obe najvišji evropski lovoriki, je bil izbran za najboljšega nogometaša na svetu. Kasneje (1988-1992) je bil selektor francoske reprezentance, potem pa je kot prvi mož organizacijskega odbora poskrbel za uspešno izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva 1998 v Franciji. To ga je izstrelilo v funkcionarske vode, najprej na mesto podpredsednika Nogometne zveze Francije (FFF), nato v izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze (FIFA), v začetku lanskega leta pa je postal predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Na volitvah je Šveda Lennarta Johanssona, ki je pred njim to organizacijo vodil šestnajst let, z izidom 27 : 23 premagal predvsem z vizijo solidarnosti in univerzalnosti. Njegova najljubša misel je: »Nogomet je inteligentna in fantastična igra, ki nas uči, kako naj živimo skupaj z drugimi, pa tudi, kako naj širokosrčno ravnamo s tistimi, od katerih smo boljši. Nogomet je neprecenljiva šola za življenje.«
    Čeprav je Platini dosleden v svoji nepredvidljivosti, je kot prvi mož UEFE kmalu dejansko začel uresničevati namere o spremembah - pod njegovim vodstvom je izvršni odbor pred nekaj dnevi število udeleženk zaključnega turnirja evropskega prvenstva reprezentanc z letom 2016 povišal na 24 ter sprejel preoblikovanje Pokala UEFE v novo tekmovanje: Evropsko ligo. Tudi elitno klubsko tekmovanje - Liga prvakov - se spreminja, čeprav bolj zadržano. Skupni imenovalec sprememb je večja dostopnost tekmovanj za manjše nacionalne nogometne zveze in zmanjševanje vpliva velekapitala na nogomet.
    Platini pa je zelo dejaven tudi pri iskanju ustvarjalnih rešitev pri preoblikovanju pravil in omejevanju sodniških napak. Prav slednje ga je pripeljalo v Slovenijo, saj so na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo mladih reprezentanc do 19 let na Ptuju, v Lendavi in Murski Soboti na uradnih tekmah sploh prvič na svetu preizkusili delovanje dveh dodatnih sodnikov na robu obeh kazenskih prostorov. Platini, ki je idejni oče te rešitve, se je hotel na kraju samem prepričati, kako deluje ta zamisel.
    Intervjujev ne mara: v angleščini se težko izraža, v francoščini (in italijanščini) pa ga - in tega se zaveda - pogosto zanese. Kakor sredi septembra, ko je v razgovoru za francoski časnik Dauphiné Libéré zlival gnojnico na rojaka Arsèna Wengerja, dolgoletnega trenerja londonskega Arsenala, kar je povzročilo škandal mednarodnih razsežnosti. Več

  • Urša Marn

    9. 10. 2008  |  Mladina 41

    Dr. Ivan Ribnikar, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaribnikar_ivan_bk.jpg

    Starosta monetarne ekonomije, redni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani in član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar o mednarodni finančni krizi, načinu reševanja te krize in njenih vplivih. Več

  • Jure Aleksič

    9. 10. 2008  |  Mladina 41  |  Kultura

    \"Bolje pred kvalitetnimi joški kot pred znojnimi junci!\"

    /media/www/slike.old/mladina/inthladno_pivo_mf.jpg

    Pred petnajstimi leti smo v K4 padali na črepinje ob taktih njihovega bojnega klica »Für immer krank - das möchte ich sein, für immer krank!«, danes pa kot štiridesetletni gospodje kraljujejo na MTV Adrii. Z leti so malce spolirali melodije, njihova videospota za prva dva singla z odličnega zadnjega albuma Knjiga žalbe pa sta najbrž najboljša in najambicioznejša videospota z območja bivše Juge v zadnjih petih letih. Ko je bend nedavno slavil dvajsetletnico delovanja, se je na koncertu nabralo kar 30.000 simpatizerjev. Na tonski vaji pred petkovim koncertom v Križankah je širši kolektiv Hladnega piva deloval kot glasna in robata, pa vendar tako nežna prijateljska zadruga dolgoletnih sopotnikov, kakršni bi si novinar strašno želel pripadati. Roadieji so se na veliko stiskali k tonskim mojstrom, bend pa je menedžerja vehementno vabil, naj se vendar ja pride slikat, saj je tudi on del benda. Na to, da so kljub precej bolj spoliranemu imidžu vseeno občutljivi za paradokse komercializacije, me je nevede opozoril pevec Mile. Po daljšem skupinskem foto-sessionu s kolegom Frasom si je med potjo nazaj v zaodrje sam pri sebi tiho pel pesmico (in ob tem takole sam s sabo tudi malo poplesaval), poanta pesmice pa je šla v smeri: »Poziramo kot pičkice, poziramo kot pičkiceVeč

  • Borut Mekina

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    ”Javnost mirovnim operacijam nasprotuje”

    /media/www/slike.old/mladina/temaintljubica_jelui_mf.jpg

    > Morda nisem bila prav razumljena. Izjava je bila vzeta iz konteksta. Obljubljati, da bo vsakdanje življenje človeka cenejše zaradi vstopa v neko organizacijo, je neresno. Več

  • Marjan Horvat

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    Sebastijan Horvat, režiser

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaslavko_horvat_bpet.jpg

    Tokrat smo se z njim pogovarjali o nekaterih politično angažiranih predstavah, ki so dvignile kar nekaj prahu. Horvat je namreč eden izmed redkih režiserjev, ki se odprto in odkrito, z izredno kritičnostjo, lotevajo družbenih tem našega vsakdanjika. Sicer pa pravi: »Evo, in zato verjamem v komunizem. Sem čisti komunist, kar morda zveni totalno smešno in butasto. Več

  • Deja Crnović

    2. 10. 2008  |  Mladina 40  |  Družba

    Večni tabu nezvestobe

    /media/www/slike.old/mladina/intveronika_seles_bpet.jpg

    Mag. Veronika Seles je psihoterapevtka in magistrica znanosti s področja družinske in zakonske terapije ter specializantka iz objekt-relacijske teorije in prakse na Mednarodnem psihoterapevtskem inštitutu (International Psychotherapy Institut) v Washingtonu D. C., ZDA. Je avtorica prve knjige o nezvestobi v Sloveniji, ki je nastajala štiri leta. Na Univerzi v Ljubljani končuje doktorski študij iz družinske in zakonske terapije ter tudi doktorski študij na North Central University v Arizoni, ZDA. Kot pravi sama, se je za področje nezvestobe odločila, ker ji je bila priča v primarni družini. Vedno jo je zanimalo, zakaj se je to zgodilo, nikoli ni dobila odgovora. Več

  • Marjan Horvat

    25. 9. 2008  |  Mladina 39

    Tone Pavček, pesnik in esejist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikatone_pavek_mf.jpg

    »Kako le, velik intervju za majhnega Pavčka,« nam je po telefonu odvrnil pesnik, esejist, prevajalec, urednik in član SAZU Tone Pavček, ko smo ga zaprosili za intervju. Šaljiv in iskriv nas je pričakal na pragu svoje hiše v Seči, pokazal na soline, zanj čudo vseh čudes, in nato proti trtam in oljkam na njegovem gruntu, za katerega skrbita z ženo. Nekajurni pogovor je nanesel na njegovo mladost, saj bo v ponedeljek praznoval osemdeset let, v žarišču pa so bila aktualna vprašanja slovenskega vsakdanjika, ki ga naš sogovornik opazuje s kritičnim pogledom. Več