• Der Spiegel

    30. 7. 2009  |  Mladina 30  |  Družba

    Hrepenenje po pandemiji

    /media/www/slike.old/mladina/gripatom_jefferson_eligio_paoniconrasto.jpg

    Tom Jefferson, 55 let, živi blizu Rima. Zadnjih 15 let dela za neprofitno organizacijo Cochrane Collaboration. Z mednarodno skupino strokovnjakov analizira vse objavljene izsledke raziskav o gripi. Pred tem je bil deset let zdravnik v britanski vojski. Več

  • Borut Mekina

    30. 7. 2009  |  Mladina 30

    Šrot in Zorko na obisk k Lahovniku

    /media/www/slike.old/mladina/temaintervjumatej_lahovnik_bkimg_2831.jpg

    > Možna sta dva scenarija. Pri prvem gre ponovno za nekega novega, slamnatega lastnika. Podobno, kar je bila na začetku Danijela Rakovič, le da je tokrat to nekdo z italijanskim potnim listom. Druga možnost pa je, da poskuša Šrot za svoj delež iztržiti največ, kolikor je to v sedanji situaciji, ko je znano, da je Infond Holding v precejšnjih težavah, sploh mogoče. Zame je ve... Več

  • Vanja Pirc

    23. 7. 2009  |  Mladina 29

    »Vrnite univerzo študentom in zaposlenim«

    /media/www/slike.old/mladina/intrudi_rizman_bkimg_2147.jpg

    Septembra bodo na Univerzi v Ljubljani, naši najstarejši in največji univerzi, izbrali novega rektorja, ki bo nasledil dosedanjo rektorico dr. Andrejo Kocijančič. Že zdaj je znano, da bo njen naslednik moški, saj se za rektorski položaj potegujejo dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, dr. Stane Pejovnik s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, dr. Jože Duhovnik s Fakultete za strojništvo in dr. Rudi Rizman s Filozofske fakultete. Kandidatura slednjega, doktorja sociologije, ki je drugič doktoriral na ameriškem Harvardu, je številne presenetila. Eden od razlogov za presenečenje je, da je po 55 letih prvi kandidat za rektorja s Filozofske fakultete. Javno podporo so mu že izrekli Dušan Plut, Jože Toporišič, Jože Spacal, Manca Košir, Mojca Drčar Murko in Ivan Leban, zanj pa navija tudi aktualni šolski minister Igor Lukšič. Rizman nam je razložil, zakaj se je odločil za kandidaturo in kako vidi slovenski visokošolski prostor. Več

  • Urša Marn

    23. 7. 2009  |  Mladina 29  |  Družba

    Arhitektura, ki ni sama sebi namen

    Lena in Tomaž Krušec pred večstanovanjskim objektom na Pokljukarjevi ulici v Ljubljani

    Sodobna slovenska arhitektura premore nekaj odličnih arhitektov, med katerimi vse bolj izstopata tudi zakonca Lena in Tomaž Krušec. Njun vzpon se je začel leta 2005, ko sta za ureditev Pilates centra v Ljubljani prejela nagrado interjer leta. Leta 2007 sta bila nagrajena s Plečnikovim odličjem za Celjsko kočo, lani pa sta v kategoriji večstanovanjske stavbe prejela priznanje zlati svinčnik za Skalni vili v Celju, v kategoriji javne zgradbe pa zlati svinčnik za Poslovilni objekt na teharskem pokopališču. Med najnovejšimi projekti velja omeniti še večstanovanjski objekt na Pokljukarjevi ulici v Ljubljani. Po njunih načrtih trenutno izvajajo nov objekt Biotehniške fakultete v Ljubljani in novo tržnico v Celju. Tomaž svoje znanje že nekaj let prenaša na prihodnje rodove arhitektov kot asistent v seminarju prof. Aleša Vodopivca na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od lani pa tudi samostojno vodi t. i. usmerjeni seminar. Manj znano je, da si je zadnje leto študija izkušnje nabiral tudi na Akademiji za arhitekturo v Mendrisiu, v ateljeju svetovno znanega švicarskega arhitekta Petra Zumthorja, letošnjega dobitnika prestižne Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo. Več

  • Marjan Horvat

    23. 7. 2009  |  Mladina 29

    Feri Lainšček, pisatelj in pesnik

    S književnikom Ferijem Lainščkom smo se sestali minuli ponedeljek v Murski Soboti, ki je bila naelektrena zaradi javnega shoda v podporo delavcem tekstilne tovarne Mura, nato pa se odpravili k reki Muri, v Lainšč-kovo naravno okolje, in spregovorili o življenju v Prekmurju, o pokrajini in ljudeh, o odnosih s preostalo Slovenijo, o romski duši, pa tudi o mitologiji Prekmurja. “Pristajamo na življenje v paradoksu,” pravi Lainšček. Zanj naj bi bili krivi pisatelji, tudi Miško Kranjec, ki je ustvaril “malega in dobrega človeka”, kar je postal sinonim za Prekmurca. Več

  • Urša Marn

    16. 7. 2009  |  Mladina 28

    Lidija Apohal Vučković, Urad za makroekonomske analize in razvoj

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_lidija_apohal_vukovi_070_mf.jpg

    Kako daleč smo še od družbe blaginje, zakaj je reforma plač v javnem sektorju problematična in zakaj nas pred staranjem prebivalstva ne more rešiti načrten uvoz delovne sile, smo se pogovarjali z Lidijo Apohal Vučković, vodjo sektorja za družbeno blaginjo in socialni razvoj na uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj, svetovalko predsednika vlade Boruta Pahorja za socialne zadeve in članico uredniškega odbora publikacije Socialni razgledi. Več

  • Boštjan Nedoh

    16. 7. 2009  |  Mladina 28  |  Svet

    Ta kriza traja že 20 let

    /media/www/slike.old/mladina/int_bologna9.jpg

    Zgodovinar dr. Sergio Bologna, ki se je rodil leta 1937 v Trstu, je dolga leta predaval zgodovino delavskega gibanja in industrijske družbe na univerzah v Trentu, Padovi, Milanu in Bremnu. Potem ko so ga v 80. letih izključili iz italijanskega akademskega prostora, je začel delovati kot neodvisni svetovalec za logistiko. Danes svetuje obojim, javnim ustanovam in zasebnim podjetjem. Je eden redkih teoretikov in kritikov kapitalizma, ki imajo neposreden stik z realnim sektorjem. Kakor pravi sam, je v tem njegova prednost, saj »vidi« kapitalizem od znotraj. V Italiji in drugih državah je ena največjih referenc za analizo kapitalistične in družbene spremembe, imenovane postfordizem. Živi in dela v Milanu, kjer je član sindikata Zveza svetovalcev naprednega storitvenega sektorja (ACTA). Poleg tega je tudi častni član Sveta za logistiko republike Nemčije. Več

  • Staš Zgonik

    9. 7. 2009  |  Mladina 27  |  Družba

    Obkoljeni smo!

    /media/www/slike.old/mladina/int_perharcic_b5.jpg

    Mag. Lucija Perharič, dr. med., vodi oddelek, ki med drugim oblikuje ocene tveganj za zdravje ljudi pri predmetih splošne rabe, večinoma pri otroških igračah, kozmetiki in materialu v stiku z živili. Drugim področjem kemijske varnosti, kot pravi, pa v glavnem le sledijo v strokovni literaturi. Za kaj več namreč nimajo dovolj zaposlenih. Ministrstvo za zdravje jim namreč za področje toksikologije ne plačuje niti enega celega zaposlenega. »Kemikalij pa je v uporabi 100 tisoč,« pikro pripomni. Jim pa ministrstvo za kmetijstvo financira 2,5 zaposlenega, zato se veliko ukvarjajo tudi z oceno tveganj pri kmetijskih pesticidih. V zadnjih dveh letih so se aktivno lotili tudi biomonitoringa, torej določanja vsebnosti kemikalij v telesnih tekočinah in tkivih Slovencev. Za Urad za kemikalije so pripravili strokovni program poteka biomonitoringa. A izvajanje projekta so nato dodelili Institutu Jožef Stefan. »Ta nam do zdaj ni posredoval še nobenih podatkov,« spet pripomni. Več

  • Borut Mekina

    9. 7. 2009  |  Mladina 27

    Dr. Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_godina_mpigac.jpg

    Pravzaprav je pogovor z njo vedno terapevtski. Kot prava antropologinja zna namreč podreti zakoličene predstave o normalnosti. Če jo opišemo kar z njenimi lastnimi besedami: Pojav Vesne V. Godina je za »slovenčke« funkcionalno koristen. In zato bo škoda, če bo zares zapustila našo deželico. Več

  • Obama je Evropejec

    /media/www/slike.old/mladina/int_ash_1989_globale_geschichten_192_eroeffnung_001.jpg

    > Mislim, da lahko pojasnim. Volivci očitno menijo, da so konservativci in liberalci sposobnejši, ko gre za gospodarsko politiko. Drugič, priča smo vračanju k nacionalizmu, kar je odziv na hudo krizo. V takšnih primerih se volivci navadno obrnejo desno, ne levo, včasih celo kar precej desno. Več

  • Vanja Pirc

    2. 7. 2009  |  Mladina 26

    Dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vit_velika_bk.jpg

    Težave na trgu dela, daljše bivanje pri starših, vse poznejša ekonomska osamosvojitev ter poznejše odločanje za družine in otroke - to so le nekateri utrinki iz življenja večine mladih pri nas. O tem, zakaj mladi odraščajo vse pozneje, zakaj jih politika v povprečju vse manj zanima in zakaj sami ne morejo spremeniti obstoječih razmer, ter tudi o tem, zakaj jim postajajo virtualni svetovi vse pomembnejši, smo se pogovarjali z dr. Mirjano Ule, redno profesorico, ki na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predava socialno psihologijo, vodi pa tudi tamkajšnji Center za socialno psihologijo. Mladim je nedavno posvetila še eno knjigo, tokrat z naslovom Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Več

  • Gregor Golobič

    /media/www/slike.old/mladina/gregor_golobi_mf.jpg

    Gregorja rodijo 20. januarja 1964 v Novem mestu. Mati Darinka je učiteljica, oče Anton pa dolgoletni inšpektor novomeške SDK. Odrašča v esdekajevskem stanovanjskem bloku. V stanovanju nad Golobičevimi živi pesnik in Gregorjev bodoči gimnazijski razrednik Janez Kolenec. [01] Gregor verjame v njegove nadnaravne sposobnosti, zato nekega dne pred njegova vrata položi povoženega vrabca, verujoč, da ga bo sosed zmogel... Več

  • Urša Marn

    25. 6. 2009  |  Mladina 25

    Borut Miklavčič, minister za zdravje

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_miklavi_bk.jpg

    Slovensko zdravstvo je pred veliko reformo. Prvi korak je osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je te dni v javni obravnavi in za katerega minister za zdravje Borut Miklavčič še ni pridobil soglasja koalicije. Ker je po novem predvidena stroga delitev javnega in zasebnega dela, Miklavčič pričakuje hude pritiske zasebnega zdravstva, ki da bo poskušalo zmehčati dikcijo zakona. Več

  • Vanja Pirc

    18. 6. 2009  |  Mladina 24

    »Tisti, ki kritizirajo moje poročilo, ne razumejo funkcije varuha.«

    Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija: »Posamezni člani sveta RTV so mi očitali takšne stvari, da nisem mogla verjeti, kaj slišim. Kar grozljivo mi je govoriti o tem.«

    Miša Molk, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija: »Posamezni člani sveta RTV so mi očitali takšne stvari, da nisem mogla verjeti, kaj slišim. Kar grozljivo mi je govoriti o tem.« Več

  • Angela Merkel, nemška kanclerka

    Angela Merkel v intervjuju za nemški Der Spiegel o krizi, dolžnosti države, da rešuje podjetja, nočnih morah, Stasiju, finančnikih in tem, ali ima slabo vest, ker bo prihodnjim rodovom naložila ogromen dolg. Več

  • Katarina Kresal, predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_kresal_b5_20090615_7265.jpg

    Te dni bo minilo dve leti, odkar je Katarina Kresal z izvolitvijo za predsednico LDS vstopila v politiko, in 200 dni, odkar je postala ministrica za notranje zadeve. Bila je prva interpelirana ministrica, kljub temu pa je rešitev problematike izbrisanih pripeljala do točke, s katere ni več vrnitve. LDS se v tem času vzpenja, koalicija pa se poleg krize precej ukvarja tudi sama s sabo. Več

  • Staš Zgonik

    18. 6. 2009  |  Mladina 24  |  Družba

    Reprogramiranje narave

    /media/www/slike.old/mladina/intervju_jerala_velika_b5_20090608_6746.jpg

    Dr. Roman Jerala velja za enega slovenskih pionirjev sintezne biologije. Sintezna biologija je mlada veda, stara le kakih deset let, njeni »izumitelji« pa so pravzaprav računalniški inženirji, ki so se postopke s svojega področja odločili prenesti v biološke sisteme, zato se pogosto uporablja tudi izraz biološki inženiring. Dr. Jerala je kot mentor že trikrat vodil ekipo študentov na tekmovanju v sintezni biologiji iGEM, ki vsako leto poteka na znameniti ameriški univerzi MIT. Z dosedanjih nastopov so dvakrat odnesli glavno nagrado v absolutni konkurenci, leta 2007 pa so prvo mesto osvojili »zgolj« za področje zdravja in medicine, in to v konkurenci tako znamenitih univerz, kot so Harvard, Cambridge, Berkeley ... Več

  • Jure Trampuš

    11. 6. 2009  |  Mladina 23  |  Družba

    Državne cerkve se je treba znebiti

    /media/www/slike.old/mladina/intervjutim_jensen_bkimg_2228.jpg

    Dr. Tim Jensen je predstojnik Oddelka za religijske študije na University of Southern Denmark. Od leta 2005 je generalni sekretar Mednarodnega združenja za zgodovino religij. Znan je postal zaradi analiz dogajanja ob objavi razvpitih karikatur preroka Mohameda septembra 2005, sicer pa se med drugim intenzivno ukvarja tudi z možnostmi in prednostmi uvajanja laičnega pouka o religijah v javne šole. Več

  • Jure Trampuš

    11. 6. 2009  |  Mladina 23

    Dr. Vlado Miheljak, predavatelj in politični komentator

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_0498_bk.jpg

    Dr. Vlado Miheljak poučuje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, hkrati je plodovit publicist in kritičen opazovalec aktualnega političnega dogajanja. Piše že več kot dvajset let in s svojo kritiko si je nakopal sovražnike tako na desnici kot na levici. Trenutno ga zaradi njegove kolumne toži Janez Janša, pa tudi Borut Pahor ga verjetno najbolj ne mara. Več

  • Urša Marn

    11. 6. 2009  |  Mladina 23

    Čas za uvedbo kazenskega pregona

    Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča

    Revizija računskega sodišča o zadolževanju občin razkriva alarmantne podatke. Skupni dolg vseh občin se je v pičlih dveh letih povečal za več kot 60 odstotkov, namreč z 276 milijonov evrov konec leta 2006 na 453 milijonov evrov konec leta 2008. V nekaterih občinah dolg krepko presega ne le z zakonom dovoljeno mejo zadolževanja, pač pa tudi vrednost celotnega občinskega proračuna. Država je do zadolževanja občin čedalje popustljivejša, hkrati pa občine iščejo nove obvode, s katerimi bi že tako liberalno zakonodajo še dodatno izigrale. Več

  • Staš Zgonik

    4. 6. 2009  |  Mladina 22  |  Politika

    Dr. Borut Štrukelj, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaborut_trulekj_bkimg_2283.jpg

    Prof. dr. Štrukelj je nekdanji dekan Fakultete za farmacijo, zdaj pa vodi katedro za farmacevtsko biologijo. Deluje kot izvedenec v Evropski farmakopeji, v skupini za farmacevtske biomolekule, ter pri evropski Agenciji za evalvacijo zdravil (EMEA). Je tudi svetovalec ministra za zdravje. Je soavtor več svetovnih patentnih prijav in enega patenta na področju transgenih rastlin, na katerem v Sloveniji spada med pionirje. Pred leti je aktivno sodeloval v razpravi o varnosti gensko spremenjenih rastlin, nato pa se je, kot pravi, zaradi nerazumnega odnosa nevladnih organizacij umaknil. Več

  • Dr, Slavoj Žižek, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_slavoj_zizek_20080602_6411.jpg

    Dr. Slavoj Žižek, “Velikan iz Ljubljane”, kot ga kličejo v tujini, “Superstar”, kot ga kličejo tekmeci, ima teorijo o vsem, in to še preden se zgodi. Za razliko od filozofov, ki so trdili, da je smisla premalo, Žižek stalno kaže, da je smisla preveč. Za razliko od filozofov, ki so kritizirali družbo, ki skuša zbežati pred realnostjo, Žižek popisuje komedijo družbe, ki skuša zbežati v realnost. Za razliko od filozofov, ki so glavni problem videli v tem, kako od besed preiti k dejanjem, Žižek glavni problem vidi v tem, kako od besed preiti k besedam. Če bi Platonove dialoge pisal Žižek, potem Sokrat ne bi nikoli zmagal. Več

  • Erik Valenčič

    28. 5. 2009  |  Mladina 21  |  Politika

    To ravnanje je treba ustaviti

    /media/www/slike.old/mladina/intervjudavid_craig.jpg

    David Craig je britanski publicist in pisec knjig o tem, kako britanska vlada zapravlja davkoplačevalski denar. Njegove knjige se redno pojavljajo na seznamih uspešnic in so deležne izjemno pozitivnih kritik vodilnih časopisov. Ko je lani Craig objavil Squandered: How Gordon Brown is wasting over one trillion pounds of our money (Razsipavanje: Kako Gordon Brown zapravlja več kot trilijon funtov našega denarja), mu je založba predlagala, naj podobno raziskovalno delo opravi še v Bruslju in Strasbourgu, kjer sta sedeža evropskega parlamenta. V teh dveh središčih evropske moči je preživel tri mesece. Kot je kasneje zapisal za Times, »sem bil septembra šokiran. Do oktobra sem bil že jezen. Novembra pa sem bil naravnost ogorčen.« V Bruslju in Strasbourgu je odkril toliko prevar, laganja, škandalov in korupcije, da ni imel niti najmanjših težav v treh mesecih napisati knjigo. Naslovil jo je The great European rip-off (Velika evropska prevara). Več

  • Urša Marn

    21. 5. 2009  |  Mladina 20

    Mag. Helena Kamnar, državna sekretarka

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikahelena_kamnar_bkimg_9533.jpg

    Za mag. Heleno Kamnar je mogoče uporabiti izraz prva dama ministrstva za finance. S proračunom in javnimi financami se, z nekaj prekinitvami, ukvarja že od leta 1991, funkcijo državne sekretarke pa je opravljala že v predpreteklem mandatu. Je ena pomembnejših oseb pri pripravi vladnih ukrepov za omilitev finančne in gospodarske krize. Ker z ministrom dr. Francetom Križaničem nista najbolj kompatibilna, ne bi bilo presenetljivo, če bi funkcijo državne sekretarke zapustila še pred iztekom mandata. Vprašanja o morebitnem predčasnem odstopu v intervjuju ni želela komentirati. Več

  • Borut Mekina

    14. 5. 2009  |  Mladina 19

    Žarko Puhovski, politični filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaarko_puhovski_b520090511_1387.jpg

    Dr. Žarko Puhovski je eden najuglednejših hrvaških intelektualcev, ki ima za seboj bogato akademsko kariero z vsem, kar sodi k njej. V zadnjih petnajstih letih polpretekle zgodovine je postal še najbolj znan kot vodja Helsinškega odbora, “Sorosevega združenja za demontažo države”, kot so ga poimenovali v domovinskem delu hrvaške politične sfere. V tem času se je s terensko metodo dela ukvarjal z vprašanjem nacionalizma in s popisom civilnih žrtev vojne. Nedavno je državo pred haaškim sodiščem obtožil celo etničnega čiščenja. Sedaj je profesor politične filozofije na filozofski fakulteti, ki smo jo obiskali sredi študentske blokade zaradi zahtev po brezplačnem študiju, ki traja že nekaj tednov. Več

  • Jure Trampuš

    13. 5. 2009  |  Mladina 18  |  Politika

    Anarhija in avtokratsko vodenje

    /media/www/slike.old/mladina/intervjufranc_nidari_bk.jpg

    Franc Žnidaršič je predsednik poslanske skupine DeSUS. Na volilnem kongresu te stranke se bo s Karlom Erjavcem spopadel za položaj predsednika. Z razmerami v stranki ni zadovoljen, pravi, da se stranka vodi avtokratsko, da se ne spoštuje statut in da bo, če se bo takšno vodenje nadaljevalo, stranka lahko celo izginila s slovenskega političnega zemljevida. Več

  • Urša Marn

    7. 5. 2009  |  Mladina 18

    Prof. dr. Alojz Ihan, imunolog

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_4006_bk.jpg

    Zaradi novega tipa virusa gripe je po vsem svetu zavladala panika. Medijske hiše svojim bralcem delijo brezplačne zaščitne maske, na letališčih so nameščene ‘pametne’ kamere ... Kako do razvoja novega virusa sploh pride in ali lahko izbruhne pandemija, ki bi ogrozila celotno človeštvo, smo se pogovarjali z dr. Alojzom Ihanom, profesorjem mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter vodjem oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Več

  • Bernard Nežmah

    23. 4. 2009  |  Mladina 16  |  Družba

    Iztok Geister, zagovornik narave, pesnik, esejist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaistok_gajster_mf046.jpg

    Avtor več kot 50 knjig poezije, o ornitologiji in čudesih narave, esejist in pisec radijskih iger. V kulturno zgodovino je vstopil pod pesniškim imenom Plamen, ko je sredi šestdesetih let z Markom Pogačnikom ustanovil legendarno umetniško skupino OHO, ki je šokirala s svojo poezijo, s katero je porušila tako rekoč vse norme lepe umetnosti. Je svobodni umetnik, ki že več kot 30 let opazuje in proučuje bivanje narave, o njej piše knjige, članke, se v imenu narave oglaša v pismih bralcev in spet šokira. Tokrat s svojimi pogledi barda narave, v katerih jemlje ptice, reke, drevesa, sršene, kamne in vode kot človeku enakovredne prebivalce našega planeta. Več

  • Borut Mekina

    23. 4. 2009  |  Mladina 16

    Kar je dobro za Mercator, je dobro za Slovenijo

    /media/www/slike.old/mladina/temaint_debeljak_1533_bk.jpg

    > Mercator je gotovo družbeno odgovorno podjetje. Mi zelo veliko vlagamo v širše družbeno okolje. Lani smo podprli več kot 1800 različnih humanitarnih, športnih, kulturnih in znanstvenih projektov in se zavedamo, da moramo v okolje, s katerim sodelujemo, tudi vlagati. Tega ne počnemo le v Sloveniji, ampak v širši regiji, kjer smo prisotni. Več

  • Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, minister za visoko šolstvo in znanost

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_0881_bk.jpg

    Pogovor s predsednikom stranke Zares in ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorjem Golobičem je potekal v torek zvečer. Po seji sveta stranke Zares, kjer so razpravljali o položaju v koaliciji. V torek še ni bilo jasno, kako se bo razpletla koalicijska kriza, bo minister Matej Lahovnik res odstopil, bo vlada sprejela predloge stranke Zares. A Golobič je bil neomajen, pravi, da je reprogramiranje kredita podjetju Infond Holding točka preloma. Več