Tadej Golob: Svinjske nogice

Risar svinjskih stripov se s partnerko in sinom občutljivcem preseli v še eno v nizu najemniških stanovanj, seveda nekje skoraj na podeželju oziroma na mestnem obrobju, kar je še dodatna zagata, saj mu ob deževju ne vžge nobeden od obeh avtov oziroma avtomobilskih podrtij, in je potem s stanovanjem veliko sranje. Skoraj hkrati dobi naročilo za malo bolj drzno, no, opolzko varianto stripa o Martinu Krpanu, Krpanov...

Michael Winterhoff: Zakaj postajajo naši otroci tirani

To ni priročnik za starše, temveč esej o moderni družbi, ki ga je napisal otroški psihiater.

Bibio: Ambivalence Avenue

Po petih letih se je zgodilo tisto, kar je bilo neizogibno slišati že na prvi posluh. Zdelo se je, da je album Fi (2004) britanskega producenta Stephena Wilkinsona alias Bibia kot ustvarjen za založbo Warp Records. In ker takrat angažmaja ni bilo, smo se Warpovi neodzivnosti čudili ob vsaki Wilkinsonovi novi plošči. Nazadnje februarja letos, ko je luč sveta ugledal njegov tretji dolgometražec Vignetting the...

J Dilla: Jay Stay Paid

Detroitski producent J Dilla (za mamo James Yancey) je sodil med najbolj inovativne, po smrti pa je tudi eden najbolj izpostavljenih in skoraj čaščenih hiphop izvajalcev zadnjih let. Je eden redkih, ki jo povsem legitimno odnesejo na underground in mainstream sceni. Produciral je podzemne in tudi že precej popaste izvajalce, pred leti pa je ustanovil skupino Slum Village in leta 2005 skupaj z Madlibom pod imenom...

Samo Rugelj: Gledalec/bralec

Čeravno naslov meri na filmskega gledalca in knjižnega bralca, knjiga ni izbor filmskih in knjižnih recenzij. Avtor preskakuje med različnimi vlogami: od kupca knjige, kakopak bralca, recenzenta, obiskovalca knjigarn in antikvariatov, trgovca s knjigami, knjižnega založnika pa do urednika, ki ureja revijo, ki govori o izdanih knjigah. In podobno pri filmu, kjer se vrstijo perspektive filmskega gledalca, urednika...

Saša Stanišić: Kako vojak popravi gramofon

Tako so nam včasih predstavljali Informbiro; v Partljičevem Kulaku mulo neutrudno pesni o politiki in ponavlja gesla o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in velikem Stalínu, tudi ko je v vasi že ad hoc preiskovalna komisija, ki mora pač najti informbirojevce in jih spraviti na marmorni otoček, v Sidranovem scenariju Oče na službeni poti je očetov odhod na to eksotično - zaradi skrivnostnosti, ne oddaljenosti -...

Zlatko Kaučič: Koncerti ob 30-letnici

Naš najzanimivejši jazzovski glasbenik je praznovanje 30-letnice svojega ustvarjanja lani zaznamoval s številnimi koncerti po Sloveniji (in širše). Trije od teh koncertov so te dni luč sveta ugledali v obliki trojnega albuma, z njim pa smo dobili izvrsten vpogled v raznolikost Kaučičevega (tolkalskega) izraza. Izraza, ki ga je v dolgih letih tudi ob boku številnih najvidnejših sodobnih jazzov-skih in objazzovskih...

Ervin Hladnik Milharčič: Pot na Orient

Zbrani v knjigi niso le zaključena enota, ki bralcem prikaže reportažni duh Palestine, Egipta, Turčije in Irana, ampak so doživeli pravo metamorfozo, zakaj nekdaj časopisni članki se danes berejo kot literatura. Iz njih prasketata iskrivost in duhovitost, vznikajo paradoksi in hudomušna začudenja. Po žanru bi jim lahko rekli kar arabeske.

Andre Dubus: Prešuštvo in druge zgodbe

V zbirki Prešuštvo je zbranih pet novel, ki se vrtijo okoli ljudi, temeljno zaznamovanih z izgubo. Gre večinoma za pripadnike ameriškega srednjega sloja, privilegirano mesto minimalistov, recimo Carverja, in njihove vsakodnevne zagate, ki jih usodno določajo; tista iz naslovne zgodbe je samo ena od mnogih. Vendar je Dubusov postopek drugačen od minimalističnega, bolj poglobljen in psihološko podkleten, zastrto...

V žrelu pekla

Drag Me to Hell - Zvleci me v pekel - je originalni naslov tegale šokerja, ki ga je posnel Sam Raimi. In da ne bo kakega dvoma: Sam Raimi me lahko v pekel zvleče, kadar hoče. Kadarkoli! Samo da me ne vleče v nebesa, recimo v Spider-Mana ali pa na bejzbolsko igrišče, na katerem Kevin Costner dve uri in pol dokazuje (for the love of the game!), kaj vse je zamudila Amerika, ko pred mnogimi, davnimi leti ni opazila...

Dinosaur Jr: Farm

Pisalo se je leto 1988. Če sem še natančnejši, je bil 8. november. Takrat so v Festivalni dvorani nastopili Polska malca, Dinosaur Jr in Rapeman, zasedba Steva Albinija. Čeprav me je kot strastnega fena skupine Dinosaur Jr zanimal predvsem njen nastop, je treba priznati, da je Rapeman tistega večera enostavno briljiral. Čista esenca takrat izjemno kreativnega, avantgardnega noise-rocka, ki se je končala s...

Luisa Passerini: Ustna zgodovina, spol in utopija

Namesto klasičnega brskanja po arhivih, listanja starih časopisov in prebiranja literature, avtorica zagovarja in prakticira princip oralne zgodovine. Ko torej proučuje fašizem, beleži izjave, spomine, zagovore, vice, smešnice, obrambe na sodišču, vendar ne velikih likov kulture ali antifašizma, temveč tovarniških delavcev in slehernikov. Smeh je bil torej oblika rezistence režimu, toda tudi smeh samim sebi, ki so...

Zack in Miri snemata pornič

Gotovo se še spomnite velikega vprašanja, ki ga je zastavila romantična komedija Ko je Harry srečal Sally: ali lahko prijatelja fukata in ostaneta prijatelja? No, romantična komedija Zack in Miri snemata pornič, ki bi jo lahko brez problema - in v imenu dobrih starih cinefilskih kapric - naslovili tudi Ko je Zack srečal Miri, to vprašanje nadgradi: ali lahko prijatelja posnameta pornič in ostaneta prijatelja? Zack...

Ivan Klíma: Ljubimčeve klopotače in druge ženske grozljivke

Klíma je eden bolj prevajanih čeških pisateljev, eden tistih, za katere smo bili prepričani, da v celoti sodijo med velika in uporna pisateljska imena iz časov samozaložb, v tujini tiskanih avtorjev, pretihotapljene literature, takšen je tudi njegov PEN-ovski angažma ob srečevanjih na Bledu. Glede na stanje sodobne češke zvišane in popularne literature sem podnaslov zbirke o 'ženskih grozljivkah' najprej...

Pavao Pavličić: Lepopis

Pavličić je profesor, literarni praktik in teoretik, prej privrženec fantastike, potem trivializacije, in nič čudnega ni, da se v njegovo prozo vpleta tudi teorija, tisti segment, ki se ukvarja s samorazumevanjem literature, da v njegovi prozi nastopajo bolj ali manj osmešene in karikirane pojave z literarne scene, nekatere čisto konkretne in druge čisto abstraktne, ki so jim pridodane literarne osebe iz proze...

Andrej Drapal: Kako stvari vznikajo

Tako oblikovno kot bralno. Ko je Barthes pisal o Zadovoljstvu v tekstu, je meril na bralca, medtem ko pri Drapalu dominira užitek avtorja, da piše. Vendar to ni skribomanija ne reciklaža starih besedil, ampak kreiranje memskih etud.

Grizzly Bear: Veckatimest

Vihar, kakršen je natančno pred pol leta skupino Animal Collective in njen album Merrywather Post Pavilion odpihnil iz relativne anonimnosti v sam vrh sodobne popularnoglasbene produkcije, se ponavlja s še enim kvartetom, ki svoje ustvarjalne zamisli snuje v glasbeno najbolj vetrovnem delu Velikega jabolka - Brooklynu. Skupini Grizzly Bear in Animal Collective imata veliko skupnega, na primer evidentno obsedenost...

Sveti Jurij ubija zmaja

Blatni, somračni epos Sveti Jurij ubija zmaja, najdražji srbski film, skuša pojasniti srbsko mentaliteto. In da bi jo pojasnil, potrebuje vojno. Začne se leta 1912, med srbsko-turško vojno, nadaljuje s I. svetovno vojno in konča s pripisom: »In tako je bilo potem celo 20. stoletje.« Ko gredo drugi na vojno, znorijo - Srbi pa gredo na vojno zato, da ne bi znoreli.

Metalycée: It is not

Premislek o glasbi iz avstrijske prestolnice bi pri povprečnem poslušalcu v spomin najbrž najprej priklical Dunajski deški pevski zbor, Dunajske filharmonike ali Beethovna. Sledilci popularnejših sodobnih muzik pa bi bržkone znali našteti nekaj kreativcev, ki so dunajske podtalne zvoke postavili na svetovni glasbeni zemljevid. V drugi polovici devetdesetih let je tamkajšnja estetika skozi downtempo Petra Kruderja...

Rock'n'Roll pirati

Leta 1997 je sloviti modni kreator Gianni Versace padel pod streli Andrewa Cunanana, pri katerem so našli potni list kneževine Sealand - najmanjše kneževine na svetu. Okej, najmanjše države na svetu. In kje leži to čudo? Na morju, jugovzhodno od Britanije, specifično - na eni izmed tistih zapuščenih morskih trdnjav, masivnih stolpov, podobnih naftnim ploščadim, ki so jih postavili med II.

Michal Viewegh: Angeli vsakdanjega dne

Kar nekaj proze je, ki se ukvarja z angeli, ali pa z oddaljenimi, distanciranimi in skoraj brezčasnimi pogledi na človeško minevanje in mizerijo, ki se potem spremenijo v pripovedno instanco, včasih čudno brezbrižno, drugič spet čutečo in sočutno; od Flanaganove Smrti rečnega vodnika do Uweja Timma in njegovega romana Rdeče, od Časovne puščice Martina Amisa do Jančarjevega Pogleda angela.

Salomon Volkov: Pogovori z Josifom Brodskim

Po ingenioznem delu » Spomini Dmitrija Šostakoviča« še ena mojstrovina Salomona Volkova.

Brutal Truth: Evolution Through Revolution

Po skoraj desetih letih mirovanja so se med drugimi na glasbeno sceno vrnili tudi s THC-jem prepojeni Brutal Truth, ki so več kot uspešno rovarili po sceni v devetdesetih letih preteklega stoletja. Seveda so Brutal Truth z izdelki, kakršna sta prvenec Extreme Conditions Demands Extreme Responses in naslednji album Need To Control, z umeščanjem industrijskega hrupa in elektronike v živalski grind lahko dodobra...

Andrej Marušič: Javno duševno zdravje

Psihiatri običajno pišejo o posameznostih, naj si bo to tip bolezni, ali pa anonimni primeri pacientov, ki problem ponazarjajo. Psihiater Marušič pa je zadevo postavil na glavo,

William Boyd: Katerokoli človeško srce

Boyd, rojen v Gani, je eden bolj znanih in cenjenih britanskih avtorjev srednje generacije, piše prozo in scenarije. Nekaj let pred romanom Katerokoli človeško srce je izšla njegova biografija slikarja Nata Tata, ki je bil menda ob koncu petdesetih, ko je bil abstraktni ekspresionizem na vrhuncu in so se počasi poslavljali Pollock in drugi, veliki up newyorške likovne scene.

Tosca: No Hassle

Ljubitelji elektronske glasbe se zagotovo še spomnijo druge polovice devetdesetih let, ko sta na sceni kraljevala priljubljena dunajska DJ-a in producenta Richard Dorfmeister in Peter Kruder. Takrat je dvojec utiral pot glasbi, ki je temeljila na precej eklektičnih vplivih. Iz izredno priljubljenega trip-hopa, drum'n'bassa in downtempa mu je uspelo narediti izvrstne zbirke remiksov, med katerimi je še najbolj...

Ugrabljena

Luc Besson je Ugrabljeno, kot je zdaj že v navadi, le produciral in napisal (skupaj z Robertom Markom Kamnom, svojim stalnim koscenaristom, sicer scenaristom Karate Kida), režijo pa je prepustil enemu izmed svojih francoskih wunderkindov, Pierru Morelu, ki ima za pasom že dva silovita, žanrsko povsem elementarna Bessonova trilerja, Prenašalca in Okrožje B13.

Rokoborec

Mickey Rourke je sredi osemdesetih igral v Papežu Greenwich Villagea, v katerem ga je divje klofutala Daryl Hannah. Enkrat ga mahne celo z boksarsko rokavico. Rourke ji le stoično dahne: »Udari me še enkrat in glej, če sem se kaj spremenil.« Njeni udarci ga ne spremenijo, toda svojo filmsko kariero je potem tako zavozil, da ga je Hollywood dobesedno odpustil - nič, je pa mutiral v poklicnega boksarja.

Državniške igre

Državniške igre so paranoidni žurnalistično-politični triler, ki že takoj na začetku obljubi veliko: asistentka in ljubica mladega, manekenskega, zelo ambicioznega kongresnika Collinsa, ki ga igra Ben Affleck, pade pod metro. Ne ravno ponesreči, se razume. In čar Državniških iger, posnetih po prestižni BBC-jevi seriji, je v tem, da svojo obljubo potem držijo, ko nas potegnejo na mračne, tesnobne, labirintne,...

J.C.V.D.

Če se hočete na lastne oči prepričati, da je Jean-Claude Van Damme globoko v sebi postmodernist in da skrivaj ljubi dekonstrukcijo, potem si poglejte tale film, ki sem ga obdelal že pred kakim mesecem, ko so najavljali, da bo štartal, a ga potem - brez uradnega preklica - ni bilo. J.C.V.D. je Van Dammov mali baudrillardski aforizem, njegov mali teater absurda, njegova mala metafikcijska revizija Ionesca.