-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Ihta
Če so vsi že pisali o Greti, bom iz čiste trme tudi jaz. Ni mi noro všeč.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Ekonomija
Izbira treh Nobelovih nagrajencev za ekonomijo v letu 2019 je v vseh pogledih nenavadna in izjemna. Nagrajeni trio je pisana druščina treh ekonomistov iz dveh prestižnih ameriških znanstvenih ustanov, MIT-a in Harvarda. Toda Esther Duflo je Francozinja, Abhijit Banerjee se je rodil v indijskem Mumbaju, Michael Kremer pa je Američan. Trojica je raziskovalno in življenjsko tesno povezana, nagrado so dobili za skupno delo na področju eksperimentalne razvojne ekonomike. V zadnjih dvajsetih letih so teoretsko razvili povsem konkretne metode praktičnih rešitev za zmanjševanje revščine v Afriki in Aziji. Njihovo delo je spodbudilo pravo gibanje za razvojne spremembe, skupaj z mednarodnimi in lokalnimi organizacijami so pomagali spremeniti življenje več kot 400 milijonom najbolj revnih in zapostavljenih ljudi. Zato so tokratni nagrajenci tako posebni. Po petdesetih letih imamo prvič nagrado za ekonomiko s srcem.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Kolumna
Michael Mann, eden vodilnih klimatologov, pravi: »Velika tragedija podnebne krize je, da mora sedem milijard ljudi plačevati ceno – v obliki poškodovanega planeta –, da lahko nekaj ducatov onesnaževalcev še naprej žanje rekordne dobičke. To je moralni polom našega političnega sistema.« Izjava se nanaša na ugotovitev, da je zgolj dvajset največjih energetskih družb (nafta, plin, premog) v zadnjih desetletjih proizvedlo kar tretjino ogljikovega dioksida in metana, spuščenega v ozračje s človeškimi dejavnostmi. Te emisije grozijo z zlomom podnebja. Energetski giganti, nekateri v državni, drugi v zasebni lasti, vedo to že dolgo. Kljub temu bodo proizvodnjo fosilnih goriv v naslednjem desetletju povečali kar za tretjino. Če bodo te velikanske količine plina, nafte in premoga pokurjene, bo nebo padlo na nas. Zato proizvodnja energentov ni več stvar fosilnih velikanov, ampak civiliziranega preživetja človeštva.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Pamflet
Goli otok je bil jugoslovanski gulag, na katerega so od konca štiridesetih poslali več kot deset tisoč ljudi. Je simbol brezpravja Titove Jugoslavije, saj je UDBA prosto lovila nevšečne ji državljane in jih brez sodbe pošiljala v koncentracijsko taborišče. A o najtežjem zaporu časniki niso pisali, celo nekdanji taboriščniki so morali podpisati zavezo, da o Golem otoku ne bodo govorili. Sredi osemdesetih je potem Mladina razbila ta tabu z intervjuji z nekdanjimi taboriščniki, toda še v tretji knjigi enciklopedije Slovenije (Eg-Hab), ki je izšla leta 1989, imena tega zloveščega otoka ni najti, in tudi ne v njeni šestnajsti knjigi (Dodatek A-Ž) iz leta 2002. O njem pa spregovori prevod splošnega leksikona nemškega Knaurra iz leta 1997.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Dva leva
»Igralci zbirajo karte v parih. Poraženec je tisti, ki ostane s karto brez para. Proglasijo ga za črnega Petra. Črni Peter je igra izločanja.«
— Pravila družabne igre Črni Peter -
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Uvodnik
Po petih letih je TV Slovenija spet potegnila na dan stare procese, ki potekajo zoper Zorana Jankovića. In primeri so jasni, vsa Slovenija si je lahko še enkrat ogledala, kako je potoval denar iz Stožic na račune družine Janković, na primer. In res je bilo nazorno narejeno, kot pobarvanka za prvi razred osnovne šole, vsem, ki so gledali, je lahko jasno, kaj se je dogajalo. Gre za res šolski primer tovrstnega prenašanja denarja z enega računa na drugega. Vsakogar izmed nas bi davkarija in kriminalisti nemudoma dobili in obsodili, če bi to poskusili narediti, pa še zaradi davčne utaje bi nas že zdavnaj kaznovali. Danes bi imeli dejanje že izbrisano iz svoje kartoteke, tako hitro bi se to zgodilo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
