-
Časopis Delo je v ponedeljek, 10. februarja, objavil javnomnenjsko raziskavo, ki jo je zanj pripravila agencija Mediana. Na vprašanje, komu bi najverjetneje namenili glas, ki so ga med 3. in 6. februarjem anketarji postavili 728 prebivalcem, jih je 23,7 odstotka odgovorilo, da SDS, Svobodo pa bi izbralo 12,7 odstotka vprašanih. Razkorak med največjima strankama opozicije in koalicije se je skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim mesecem, tako velike razlike med njima pa Medianine ankete v tem mandatu še niso izmerile. Ob tem velja sicer dodati, da v anketo ni bila vključena stranka Demokrati Anžeta Logarja, ki krade glasove prav iz bazena SDS.
-
Če bi po zadnjih predsedniških in evropskih volitvah v roke vzeli zemljevid Slovenije, razdeljene po volilnih okrajih, bi videli nekaj nenavadnega. Na evropskih volitvah in v prvem krogu predsedniških volitev je bil zemljevid razdeljen med najmočnejša igralca – na evropskih volitvah sta bili to stranki Svoboda in SDS, na predsedniških pa Nataša Pirc Musar in Anže Logar –, le na jugovzhodu države, v Kočevju, bi videli odstopanje. Tam je slavil dr. Vladimir Prebilič. Kdo bi razumel, da so se v Kočevju na vse pretege poskušali znebiti svojega župana, a Kočevci imajo o Prebiliču v resnici povedati večinoma dobre reči.
-
Med strokovnostjo in političnostjo
Izkušnje iz preteklosti učijo, da je vsakokratno iskanje novega varuha človekovih pravic v praksi zelo zapletena naloga. Tako je, ker je za njegovo izvolitev v državnem zboru predvidena dvotretjinska večina, torej najmanj 60 glasov. In to je praviloma manj, kolikor šteje poslank in poslancev koalicija, vladna večina v državnem zboru. Ponovitve razpisov in iskanje kandidatov zunaj njih zato niso nič neobičajnega in trenutni razpis ni nič drugačen. Gre pač za postopek imenovanja, ki zahteva morda še največ tesnega sodelovanja, usklajevanja in popuščanja od predsednice republike, koalicije in opozicije. Bodo omenjeni tega sposobni zdaj in tudi v prihodnje? Koliko bodo štele strokovne reference kandidatov in koliko bo trgovanja z »našimi« in vašimi«?
-
Janša bi Trg republike preimenoval v Trg Jožeta Pučnika
Ko je prva Janševa vlada leta 2007 v čast in slavo velikega osamosvojitelja in očeta Demosa Jožeta Pučnika letališče Brnik preimenovala v letališče Jožeta Pučnika, se je marsikdo držal za glavo.
-
14. 2. 2025 | Politika
Janša / »Jutri lahko nehamo voziti avtomobile in kuriti drva, ampak dobili bomo bumerang nazaj«
»Jutri lahko nehamo voziti avtomobile, kuriti drva in tako naprej, ampak dobili bomo bumerang nazaj, ker zelene rastline dihajo ogljikov dioksid.«
— predsednik SDS Janez Janša v podkastu Aidea o zelenem prehodu -
14. 2. 2025 | Politika
Zlobni jeziki želijo pregnati župana najlepšega mesta v njegovo rodno Srbijo. Bojda zato, ker je izkazal ljubezen svojemu srbskemu prijatelju. Od kdaj pa je ljubezen prepovedana? Ali jnarobe to, da je Srb, ali to, da je moški, ali oboje? Nič od tega še ni crimen. Ta rubrika je nastala v duhu bratstva in enotnosti in se bo vztrajno borila za pravico do ljubezni do vseh narodov in vseh spolov. Na prvem mestu pa za ljubezen do študentk in študentov. Ajde, Zoki, z nami v kolo!
-
13. 2. 2025 | Politika
Nov sistem za večjo prisotnost poslancev
Poslanci Evropskega parlamenta na zasedanjih pogosto nagovarjajo precej prazno dvorano, zato parlament preizkuša nov sistem, v skladu s katerim seznama govorcev ne objavijo vnaprej, temveč ga po uvodnih nagovorih objavljajo sproti. Ti poskusi so delno okrepili prisotnost poslancev, čeprav so se nekateri pritožili, da jim sprememba ne ustreza.
-
12. 2. 2025 | Politika
Skrajno škodljiv prikaz polpretekle zgodovine Slovenije, Italije in Hrvaške
Pismo poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije in Hrvaške s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, ki so ga naslovili na predsednico Evropskega parlamenta (EP) Roberti Metsola in kvestorja EP glede razstave o fojbah v Evropskem parlamentu. Priloga pismu je tudi dopis slovenske zgodovinarke dr. Nevenke Troha glede prikazanih panojev na omenjeni razstavi, ki je na ogled v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.
-
12. 2. 2025 | Politika
Italijanski fašisti za vojne zločine niso bili nikoli kaznovani
Dopis slovenske zgodovinarke dr. Nevenke Troha glede prikazanih panojev na sporni razstavi o fojbah, ki je na ogled v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Dopis je priloga protestnemu pismu slovenskih in hrvaških evropskih poslancev, ki si ga lahko preberete na tem spletnem mestu (Skrajno škodljiv prikaz polpretekle zgodovine Slovenije, Italije in Hrvaške).
-
12. 2. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / UGANKA PREBILIČ
V petek izide nova Mladina! V 7. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 14. februarja, razkrivamo, kakšna so politična prepričanja Vladimirja Prebiliča in kam se politično sam uvršča. Fotografijo na naslovnici je prispeval Luka Dakskobler, oblikovanje pa nagrajenec Prešernovega sklada Damjan Ilić.
-
12. 2. 2025 | Politika
»Vlada še vedno nima politične volje, da reši izbrisane«
"To kaže na to, da ni politične volje, s čimer smo vsakič znova ob vsaki novi vladi spet ponovno razočarani. Veseli smo, da predsednica podpira zakon in da razume stiske izbrisanih in tudi, da je treba sprejeti zakonodajne rešitve. Predsednik Pahor se je opravičil in tudi prvi v imenu države prepoznal in sprejel to neko moralno odgovornost in tudi prepoznal, kaj vse je še treba narediti. In zelo smo seveda razočarani, da pri vladi tega razumevanja in te politične volje še vedno ni."
-
12. 2. 2025 | Politika
Nekateri naj bi Jožeta Možino radi utopili v žlici vode
»Vas bi tudi nekateri utopili v žlici vode in za nekatere ste celo neka domača žival. Zdaj je čas kolin, tako da pazite.«
— Igralec Pavle Ravnohrib je v oddaji Intervju na TV SLO 1 Jožeta Možino posvaril pred kolinami -
11. 2. 2025 | Politika
Obsojeni prvi policisti, ki so varovali shod proti Janševi vladi
Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo policistom, ki so 5. oktobra 2021 varovali protestni shod proti tedanji vladi, na katerem so uporabili vodni top in solzivec. Po poročanju Televizije Slovenija naj bi bili štirje policisti obsojeni na večmesečne pogojne zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna.
-
11. 2. 2025 | Politika
Ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije sta Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) Slovenije in Mednarodna mreža antifašistov opozorili na sprevračanje in zlorabo zgodovinskih dejstev ter zamolčanje fašističnega nasilja in grozot italijanske okupacije.
-
10. 2. 2025 | Politika
Ali lahko Trumpa ustavijo mednarodne institucije?
"Mislim, da pomembno vlogo igrajo multilateralni forumi, vendar nad velesilami, kot vemo, ni nadoblasti, ki bi lahko prišla s policijo in ustavila protipravno ravnanje. Lahko pa obsojajo takšna ravnanja, sprejemajo druge oblike mehkejših odzivov, sankcij, pozivov in tako naprej, kar seveda države vendarle do določene mere upoštevajo. Ker vedo, da bodo morale z državami sodelovati in se nimajo interesa popolnoma izolirati od vseh drugih."
-
10. 2. 2025 | Politika
Janković / »Dijakov ne bomo selili«
V strateškem načrtu Festivala Ljubljana za obdobje 2025-2029 piše, da pričakujejo uspešen zaključek denacionalizacije in prevzem celotnih Križank v upravljanje. Temu nasprotuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, ki domuje v Križankah, kjer želi ostati. Na šolskem ministrstvu pravijo, da v sodelovanju z občino že več let iščejo rešitev.
-
8. 2. 2025 | Politika
Protestniki Jankovića pozvali k opravičilu prebivalcem Ljubljane
Okoli tisoč protestnikov, ki so se danes zbrali na ljubljanskih ulicah, je od ljubljanskega župana Zorana Jankovića med drugim zahtevalo, da se javno opraviči protestnikom in prebivalcem Ljubljane ter da javno podpre srbsko študentsko blokado. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene v tednu dni, bodo pritisk stopnjevali, so napovedali.
-
Pestro dogajanje na desnici: prestopi, razhodi in veliko sodelovanja
Oktobra lani sta SDS za Anžetom Logarjem, ki je napovedal ustanovitev nove stranke, zapustila tudi Eva Irgl in Dejan Kaloh. Trojček je imel tako zadosti glav, da bi v državnem zboru lahko ustanovil poslansko skupino. A je že naslednji mesec sledil zaplet. Kaloh in Logar naj bi se bila tik pred ustanovnim kongresom Demokratov sporekla in njune poti so se razšle. Demokrati so ostali brez poslanske skupine v državnem zboru, Kaloh pa brez matične stranke. Oboji naj bi za svoje težave zdaj našli rešitev.
-
Pomagajmo vladi / Kako potrošiti še več denarja za orožje?
Nekaterih stvari politika v Sloveniji ne more spremeniti. Lahko s peticijami pozivamo h končanju vojne v Ukrajini, lahko podpiramo izstop iz Nata, lahko smo tudi pacifisti, a tega stališča v širši regiji nihče ne jemlje resno. Podobno je z vojaškimi izdatki: Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 za vojsko potrošila dva odstotka BDP, a s Trumpom v ZDA se razpoloženje v Evropi in Natu očitno spreminja. Vse verjetneje postaja, da se bodo države Nata na junijskem sestanku voditeljev odločile za zvišanje obveznih izdatkov z dveh odstotkov BDP na vsaj tri. Lahko se nad tem zgražamo, a slovenski obrambni minister na to odločitev ne bo imel velikega vpliva.
-
Slepilni manevri ministra Hana
V sredo, 22. januarja, je gospodarski minister Matjaž Han in predsednik SD tako rekoč pred kamerami sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit Roka Capla. Pri tem je dramatično opozoril, da je malokdo v državi sposoben »tako hitro sprejeti objektivno odgovornost in prevzeti neke posledice«. Capl je namreč odstop ponudil po tem, ko so mediji razkrili nepravilnosti pri razdelitvi desetine milijonov evrov za prestrukturiranje premogovniških regij. A Capl do danes še ni odšel s Spirita. Ves čas ima vsa pooblastila direktorja, kar kaže, da je bil sprejeti odstop le predstava ministra Hana za javnost. Ministrstvo sicer nadzira javne komunikacije Spirita v zvezi s spornim razpisom, kjer z razkrivanjem javnih informacij zavlačujejo.
-
Kam z izkupičkom premoženjskega davka?
Novi davek za koalicijo ni zanimiv le zaradi učinkov na stanovanjsko politiko, ampak tudi zato, ker bi tako prišla do novega davčnega vira, s katerim bi lahko uresničila eno od obljub, ki so jih vladajoči politiki dali na začetku mandata. In sicer da bodo razbremenili delo, torej plače oziroma dohodnino, in obremenili »kapital«. Ali kot pravi predsednik vlade Robert Golob: »Vztrajali pa bomo, da je treba nepremičnine obremeniti na način, da povečamo ponudbo najemnih stanovanj na trgu na eni strani, da prazna stanovanja preusmerimo na trg in da z zajetimi davki razbremenimo plače najproduktivnejšega dela prebivalstva, to je srednjega sloja. Od teh ciljev ne bomo odstopili.«
-
Vlada Roberta Goloba je na seji v četrtek, 30. januarja, sprejela sklep o nadaljevanju nakupa in dobave osemkolesnih patrij. Slovenija naj bi tako v prihodnjih letih kupila 106 oklepnikov, okvirni znesek projekta pa je po ocenah 700 milijonov evrov. Namen tega megalomanskega nakupa je bojno opremiti dve bataljonski skupini, minister za obrambo Borut Sajovic pa je javno obljubil, oh, kako znano zvenijo te besede, da bodo »postopki maksimalno transparentni, javni in pregledni«. V isti sapi se je pohvalil, da država varčuje. Za prejšnji nakup osemkolesnikov Boxer, ki ga je potrdil tedanji minister za obrambo Matej Tonin, nova vlada pa ga je nato preklicala, bi odšteli »samo« 343 milijonov evrov, a je šlo le za 45 oklepnikov, za katere se je kasneje izkazalo, da so dvomljive kakovosti. Patrie naj bi bile cenejše. Edina stranka, ki je javno nasprotovala temu nakupu, je bila koalicijska Levica.
-
Izračun pokojnin za umetnike / Kaj pravijo številke?
Politiki vseh vrst radi opletajo s podatki, večinoma napačnimi. Poglejmo, kaj pomenijo.
-
Stranka SDS si je zaželela novega referenduma. Tistega pravega, zakonodajnega, za katerega morajo pobudniki najprej zbrati 40 tisoč podpisov volivk in volivcev, potem pa še najmanj 335 tisoč glasov proti zakonu, kolikor je, čez palec, visok zavrnitveni prag, da zakon na referendumu pade.
-
Prejšnji četrtek, 30. januarja, so poslanci potrdili drobne, le nekaj stavkov dolge spremembe krovnega zakona za področje kulture. A vsebinsko so bile tako izjemno pomembne, da bi jih lahko, brez pretiravanja, označili tudi za revolucionarne.
-
5. 2. 2025 | Politika
Naslovnica nove Mladine / NEPREMIČNINSKE SIROTE
V petek izide nova Mladina! V 6. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 7. februarja, se sprašujemo, ali so nas nepremičninski mogotci ponovno prepričali, da je najbolje še naprej držati glavo v pesku. Ilustracijo na naslovnici je tokrat ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in naš hišni karikaturist Tomaž Lavrič.
-
5. 2. 2025 | Politika
»EU tolerira Vučića zaradi svojih ekonomskih interesov«
"Aleksandar Vučić je v EU razumljen kot nacionalistično, avtoritarno, kleptokratsko nadaljevanje vojnih časov, ki istočasno mešetari z EU, Putinom, Kitajsko, ZDA. Tolerirajo pa ga zaradi svojih ekonomskih interesov. V tem je ciničnost globalne politike. Protesti so motnja. Če torej Janković Vučića javno spodbuja k nadaljevanju politike, ki je sprožila največje proteste v zgodovini Srbije, mu želi, da 'nadaljuje predsedniško pot, naj ne dovoli, da bi pritiski ali napadi zamajali smer močne, neodvisne in razvite Srbije', je to glas proti srbski demokraciji. In ko tega ne razume niti še en najboljši Jankovićev prijatelj, predsednik vlade Robert Golob, ki očitno ni utegnil prebrati svarila prijatelja Milana Kučana, da gre za politično napako, imamo zelo resen problem: Golob v temelju ne razume ne politične, ne simbolne teže, ne Jankovićeve, ne svoje izjave. Celotna vlada zaradi vseh teh prijateljstev tišči glavo globoko v pesek in upa, da bo tudi ta eksces šel mimo."
-
5. 2. 2025 | Politika
»Izgon Palestincev ni nič drugega kot grožnja z etničnim čiščenjem«
Izjave predsednika ZDA Donalda Trumpa o ameriškem prevzemu Gaze in izselitvi Palestincev v sosednje države odsevajo resno ignoranco do zgodovine palestinskega ljudstva oziroma do regionalnih geopolitičnih dejstev, je danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tem je znova zavrnila prisilno razseljevanje Palestincev.
-
4. 2. 2025 | Politika
Janković / »Moja želja sta mir in stabilnost v Srbiji«
Ljubljanski župan Zoran Janković je na redni tedenski novinarski konferenci odgovarjal na dodatna vprašanja glede pisma podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Ponovil je, da je pismo poslal le v lastnem imenu, njegova glavna želja pa sta mir in stabilnost v Srbiji. Glede nasprotovanja v javnosti vztraja, da ima vsak pravico do mnenja.
-
4. 2. 2025 | Politika
Janković / »Mislil sem, da je moja največja politična napaka, ker leta 2012 nisem sestavil vlade«
Župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković je pretekli teden v pismu izrazil podporo srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću in mu ponudil svojo pomoč. Vučića je pozval, naj nadaljuje svojo pot in ne dovoli, da bi pritiski ali napadi zamajali smer, ki jo je zastavil. To je sprožilo številne kritike, tako Ljubljančank in Ljubljančanov, kot slovenskega političnega vrha.
Iskanje brez piškotkov ni možno
