Borut Mekina
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
Zdravniki, zaposleni v javnem sistemu, dobijo plače. Ob osnovnih plačah, ki so odvisne od specializacije, izobrazbe in delovne dobe, dobivajo še dodatke. To so dodatek za nočno delo, nedeljsko delo, izmensko delo, mentorstvo, ionizirano sevanje, »za uspešnost za čas pripravljenosti«, za povečan obseg dela, položajni dodatek in tako naprej. Ob tem pa obstajajo še številne druge možnosti, s katerimi si je na teh delavnih mestih mogoče dvigniti dohodke. Sledi opis primerov, ki smo jih zbrali s pomočjo zdravstvenih strokovnjakov in institucij, kot sta protikorupcijska komisija in računsko sodišče. Za pomoč pri opisu konkretnih izkušenj smo prosili tudi bralce.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
Robert Golob je svojo novo partnerko Tino Gaber prvič uradno predstavil na državni proslavi na predvečer kulturnega praznika, ko je z njo zakorakal do prostora, rezerviranega zanj, v Cankarjevem domu.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Družba
Kdo ve, kje in koliko zdravniki delajo?
Zdravniki, zaposleni v javni mreži, so lahko po oceni računskega sodišča aktivirani na veliko možnih načinov, pri čemer nihče nima podatkov o njihovi celotni razpoložljivosti oziroma celotnih obremenitvah. Noben deležnik, opozarjajo na računskem sodišču, ne spremlja aktiviranja zdravnikov pri različnih delodajalcih in na različnih podlagah. Celo podatki v registru zdravnikov, ki ga vodi NIJZ, niso realni, kajti med zdravniki pri zasebnikih so evidentirani tudi tisti, ki delo opravljajo pri zasebnikih v okviru koncesije, zaradi česar je število zdravnikov v javni mreži podcenjeno, in obratno, v zasebni mreži precenjeno.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
KPK: Zastonj kosilo ne obstaja
Farmacevtska podjetja ali dobavitelji medicinske opreme, sodeč po njihovih poročilih, vsako letu bolnišnicam, zdravniškim društvom in tudi neposredno zdravnikom donirajo okoli 10 milijonov evrov. V protikorupcijski komisiji opozarjajo, da v veliko teh primerov prihaja do korupcije. Na komisiji so denimo obravnavali primer, ko je zdravnik v UKC Ljubljana (UKCLJ) komisijo za strokovno etična vprašanja UKCLJ prosil za izdajo soglasja za izvršitev medicinske raziskave v samem kliničnem centru, za zdravilo, ki ga izdeluje tuja farmacevtska družba v Sloveniji. Pred tem pa je ta isti zdravnik kot odgovorna oseba nekega zdravniškega društva zaprosil proizvajalca zdravil za prejem donacijskih sredstev za izvedbo te iste medicinske raziskave. Potem ko je komisija za strokovno etična vprašanja v UKCLJ dala soglasje za raziskavo, je zdravnik v imenu društva podpisal donacijsko pogodbo s farmacevtsko družbo in nato kot odgovorna oseba tega društva sklenil še pogodbe z zdravniki kot fizičnimi osebami, ki so sicer zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, da so društvu posredovali podatke o pacientih. Na tej podlagi je potem farmacevtsko podjetje zdravnikom neposredno plačevalo honorarje za izvedbo raziskave, ki so jo zanj dejansko opravili v UKCLJ.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Lahko Slovenija dobi novega nacionalnega letalskega prevoznika ali gre le za prazno govorjenje?
Saga o domačem letalskem prevozniku, o Adrii Airways, ni le zgodba o dobičku, potnikih in številkah. Tako kot tudi letenje ali potovanje samo ni le prevoz od točke A do točke B, temveč je hkrati še avantura, je tudi smisel nacionalnega letalskega prevoznika navadno tesno povezan z ambicijami neke države, na primer z njenimi strateškimi cilji.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Letališče na Brniku je eno redkih nacionalnih letališč brez železniške povezave z glavnim mestom. Prvi formalni predlogi, da bi s hitro dvotirno železnico povezali Ljubljano in Brnik, so nastali leta 2011, ko so na direkciji za infrastrukturo (DRSI) začeli pripravljati državni prostorski načrt za novo dvotirno železniško progo med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami, z navezavo do letališča.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Družba
Rekordni izvoz slovenskih zdravil v Rusijo
Od začetka vojne v Ukrajini in sprejetja ukrepov proti Rusiji se je izvoz iz članic Evropske unije v to državo v povprečju občutno zmanjšal. Dejansko se je prepolovil: leta 2021 je bilo izvoza v Rusijo za štiri odstotke celotnega izvoza EU, leta 2022 je znašal le še 1,8 odstotka. A z eno izjemo – Slovenijo. Leta 2021 je Slovenija v Rusijo izvozila za 854 milijonov evrov blaga; približno toliko ga je tudi v letih pred tem. Nato, leta 2022, pa se je vrednost izvoza precej povečala, na 1,18 milijarde evrov. Z drugimi besedami, zrasla je za skoraj 30 odstotkov. Podobno tudi uvoz, a ta bolj zaradi višjih cen ruskih energentov.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Air Adriatic / Počivalšek je Air Slovenia želel ustanoviti z Izetom Rastoderjem
Tudi bivši gospodarski minister Zdravko Počivalšek je dve leti napovedoval ustanovitev novega, nacionalnega letalskega prevoznika. Oktobra leta 2019 je bil skrivnosten, vendar optimističen. Tedaj je za Mladino napovedal, da namerava vlada novo Adrio Airways ustanoviti s strateškim partnerjem tako, da bi v novem podjetju država imela 25-odstotni lastniški delež, strateški partner pa 75-odstotnega. Kdo naj bi ta strateški partner bil – morda Lufthansa –, smo ga spraševali, minister pa tega ni želel razkriti. »Pogovori s tem partnerjem so že precej daleč, podjetja, ki je regionalni letalski prevoznik, pa za zdaj ne morem imenovati,« je dejal leta 2019.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Komentar
Podnebni štrajki, ki jih v Sloveniji zadnja leta organizirajo Mladi za podnebno pravičnost, so praviloma minili v imenu politične korektnosti. Mladi so, v skladu z načeli aktivnega državljanstva, ki se ga učijo v osnovnih in srednjih šolah, risali protestne transparente in vzklikali splošno sprejemljiva gesla. Za številne so bili protesti tudi lepa popestritev šolskega vsakdanjika. A letošnji protest je v javnosti že sprožil nekaj nelagodja. Protestniki so namreč prekršili zlasti v Sloveniji tako čislano načelo zasebne lastnine. Vdrli so na Plečnikov stadion, zasebno lastnino, namenjeno dobičkonosni investiciji, tam pa so na »dvorišču« podjetnega Joca Pečečnika sadili drevesa. Mladi so, zdi se, šli malce predaleč pri prevajanju prakse aktivnega državljanstva v realnost, je završalo po državi. Ker so za trenutek prestopili mejo?
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Ivan Simič, bivši direktor finančne uprave (Furs), je imel, ko je bil vodja sveta za debirokratizacijo v vladi Janeza Janše, več zanimivih predlogov, s katerimi je želel debirokratizirati državo. Eden najznamenitejših se je nanašal na izdajanje računov in v SDS so ga izkoristili v propagandne namene. Če kupec ne želi, mu prodajalec ni dolžen izstaviti računa, je predlagal, »sam v tem tiskanju računa ne vidim nobenega smisla, ker večina ljudi ga tudi takoj odvrže,« je trdil.
-
Z Ukrajino sem prišel v stik ob prelomu tisočletja. V Budimpešti sem študiral mednarodne odnose, imel pa sem dva cimra: Ukrajinca in Rusa. Oba sta bila doktorska študenta in dobra tovariša. Našla sta se nekako tako, kot so se našli številni študenti iz nekdanje Jugoslavije, ki so začutili minulo tradicijo bratskosti. Rusu je bilo ime Mihail in se je kasneje izselil v Kanado, Ukrajincu pa Dmitro.
-
Do konca marca naj bi se na ministrstvu za zdravje odločili, ali bodo v programe skrajševanja čakalnih vrst vpregli še zasebne zdravnike. Po koncesionarjih, ki lahko s svojimi zaposlenimi že zdaj brez posebnih ovir opravljajo storitve brez količinskih omejitev, bi lahko torej za njimi na vrsto prišli še tisti čisti zasebniki, ki jih doslej z javnim denarjem nismo financirali in ki so svoje storitve ponujali zgolj na trgu. S tem bi lahko rešili zdravstveno krizo, razmišljajo na ministrstvu. Toda vse bolj kaže, da ima spodbujanje dela zdravnikov zunaj javnega sistema negativne učinke. Oziroma drugače: da povzroča selitev zdravnikov med zasebnike.
-
Uradno: Nova24 je propagandno sredstvo SDS
Računsko sodišče je, kot je razvidno iz revizije porabe denarja za lansko predvolilno kampanjo, objavljene ta teden, največje nepravilnosti ugotovilo pri SDS. Pri 670 tisoč evrih, kolikor so jih v tej stranki namenili za predvolilno kampanjo, je odkrilo za približno 170 tisoč evrov nepravilnosti in stranko ovadilo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. V stranki naj bi bili kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložili kar fiktivne pogodbe z osebami, ki po mnenju računskega sodišča ne obstajajo. Težava je nastala zaradi »nepoznavanja pravil gospoda, ki nam je pomagal pri lepljenju plakatov. Verjamemo, da bo tudi policija razumela, da ni šlo za naklep,« so v stranki zaplet pojasnili za STA.
-
Christian Rynning-Tønnesen je predsednik uprave norveškega Statkrafta, največjega norveškega proizvajalca električne energije in tretjega največjega na svetu. Za primerjavo, Slovenija na leto proizvede 16* teravatnih ur električne energije, v Statkraftu jih na leto proizvedejo 70. V Sloveniji 16 teravata električne energije proizvaja okoli 6000 zaposlenih, med katerimi je tudi množica predsednikov uprav, direktorjev, svetovalcev in drugih elektroenergetskih strokovnjakov s tako imenovanimi individualnimi pogodbami – samo v Elektru Ljubljana jih je 12 poleg uprave. V Statkraftu 70 teravatov proizvede le okoli 4800 zaposlenih. In ob takšni dodani vrednosti je seveda prav, da je Christian Rynning-Tønnesen primerno plačan in nagrajen. Lani je zaslužil kar 537 tisoč evrov (vse zneske objavljamo v bruto), ob tem pa je dobil še 74 tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost. Je najbolje nagrajen menedžer med norveškimi v državnih podjetjih.
-
Na avstrijskem Koroškem se približujejo deželne volitve, te bodo čez štirinajst dni, 5. marca. Koroška veja podmladka avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ – mimogrede, vodi jo Philipp Kamnig, torej Filip Kamnik – je v predvolilni vročici na družabnih omrežjih minuli teden ponovno zaigrala na protislovensko vižo. Pozvala je k ustavitvi »slovenizacije« Koroške.
-
Na dan pisanja tega članka je mogoče z ljubljanskega letališča leteti v Beograd, Istanbul, London, Bruselj, Zürich, München, Pariz, Podgorico in Frankfurt. Povsod tja je mogoče odleteti tudi iz Zagreba, le da je iz Zagreba mogoče v istem časovnem razponu leteti še v Kobenhavn, Dubrovnik, Varšavo, Split, Skopje, Dubaj, Weeze pri Düsseldorfu, Rim, Pulj, na Dunaj, v Neapelj, Amsterdam, Malago, Göteborg, Katar, Dublin, Sarajevo in Osijek. V še več mest je seveda mogoče leteti z bližnjih italijanskih letališč v okolici Trsta in Benetk. Ljubljana je v tej primerjavi postala nekakšna eksotična destinacija, ki se je potniki brez lastnega prevoznega sredstva raje izognejo.
-
Še je svež spomin na serijska srečanja višegrajskih alfa samcev. Najbolj anahronistično in dvolično je bilo tisto oktobra 2021, ko so se tedanji regionalni avtoritarci, z našim Janezom Janšo vred, sestali na demografskem vrhu v Budimpešti. Janez Janša (ločen in ponovno poročen z 20 let mlajšo partnerico), Aleksandar Vučić (ločen in ponovno poročen z 11 let mlajšo), Viktor Orbán (srečno poročen), Milorad Dodik (potentni skakalec čez plot) in Andrej Babiš (ločen in ponovno poročen s svojo tajnico, ki je bila ob poroki komaj polnoletna) so se tam zavzemali za vrnitev tradicionalnega patriarhata, o tem, kako naj ženske več rojevajo, so razpravljali med gledališkimi performansi božanja nosečniških trebuhov. Če bi za vsaj pet podobnih srečanj v dveh letih želeli uporabiti en sam izraz, bi lahko rekli, da smo bili priča mačistični diplomaciji. Mačistična diplomacija je le ena od mnogih. Diplomacij ali tipov zunanjih politik je več. Zgodovinsko gledano je najbolj znana besedna zveza ’Rambo diplomacija’, to je izraz, ki se je ustalil za ameriško zunanjo politiko v času največje priljubljenosti ameriškega igralca Sylvestra Stallona in je simboliziral kavbojsko modrost Najprej streljaj, potem sprašuj. V slovensko-hrvaških odnosih smo v zadnjem desetletju govorili o tako imenovani tihi diplomaciji in potem o nogometni diplomaciji, s katero so voditelji nerešena vprašanja skušali reševati na nogometnih tekmah. Nogometna diplomacija je podobna mačistični.
-
Bodo red v zdravstvu naredila sodišča?
Odločitev ustavnega sodišča o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je bila objavljena pretekli petek, so nekateri zdravniki hitro razglasili za zmago. To naj bi bil »zgodovinski dan za slovensko zdravstvo«, je med prvimi komentiral predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič. Po njegovem mnenju je ustavno sodišče končno storilo to, za kar so si zdravniki že dlje časa prizadevali: sodniki naj bi zaradi varnosti pacientov zdravnikom omejili čas, ko lahko delajo, na največ 48 ur na teden.
-
Stresnega testa je konec in reforme slovenskega zdravstva se lahko začnejo, je minuli teden naznanil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. »Vlada namerava pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije,« je napovedal. Natančneje, od Estonije naj bi prekopirali njihovo zdravstveno digitalizacijo, predvsem sistem elektronskih kartotek, pri reformi drugih delov zdravstvenega sistema, kot sta organizacija in financiranje, pa naj bi sledili finskemu modelu.
-
Pred parlamentarnimi volitvami je zdajšnji predsednik vlade Robert Golob sporočil, da naj bi bil nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in odprl bančni račun na njegovo ime v tamkajšnji enoti banke Raiffeisen. Za »zlorabo identitete« naj bi bil Golob izvedel že decembra 2021, ko je finančno upravo (FURS) zaprosil za obračun plačanih davkov in potrdilo, da nima računa v tujini. Pojasnil je, da je račun, odprt leta 2017, zaprla že banka sama, saj je bil neaktiven in na njem ni bilo nobenih transakcij. »Vendar sem zadevo prepustil svojim odvetnikom, da jo rešijo,« je dejal lani jeseni.
-
O težavnih razmerah v zdravstvu te dni poročajo mediji iz različnih držav. Konec decembra je eden od družinskih zdravnikov na Dunaju protestno zaprl ordinacijo »zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in birokracije«, je zapisal, ter se znašel v središču pozornosti. »Na Saškem je vsako osmo razpoložljivo mesto družinskega zdravnika prazno,« lahko beremo v nemških medijih. Domnevno interesa ni zaradi preobilice dela. V Veliki Britaniji je bila ena glavnih novic prejšnjega tedna vprašanje, ali ima premier Rishi Sunak res zasebnega zdravnika ali pa, tako kot 90 odstotkov Britancev, obiskuje javni zdravstveni sistem NHS (The National Health Service). Mnoge Britance je to zanimalo prav zaradi vse večjih pritiskov na javno zdravstvo ter razmejitev med njim in zasebnim.
-
Zdravniki družinske medicine so v Sloveniji leta 2020, preberemo v zadnjem poročilu OECD o pregledu zdravstva v Evropi, v povprečju zaslužili 2,1 povprečne plače v državi. V primerjavi s kolegi v drugih državah slovenski družinski zdravniki v tej statistiki ne izstopajo. Na Finskem ali v Estoniji družinski zdravnik, zaposlen v javnem sektorju, zasluži 1,7 in 1,8 povprečne plače, v Latviji in Litvi 1,3. V bogatejših državah, kjer so družinski zdravniki vključeni v javno zdravstvo, so sicer zdravniške plače višje, a ne občutno. Na Nizozemskem družinski zdravnik zasluži 2,2 povprečne plače, v Španiji 2,6. Glede na to, da se bodo v skladu z zadnjim sporazumom med vlado in sindikati večini zdravnikov – 60 odstotkom – plače zvišale za 20 odstotkov, se zdi, da bi s tem moralo biti vprašanje rešeno. A ni.
-
31. 12. 2022 | Družba
Janez Zemljarič (1928-2022) / Zadnji Zemljaričev intervju
Ob koncu leta je umrl Janez Zemljarič (1928-2022), eden najpomembnejših slovenskih politikov. Njegova zadnja intervjuja, leta 2014 in leta 2017, sta bila objavljena v Mladini. Zadnjega objavljamo ponovno v nadaljevanju.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
Vlasta Jalušič je ena od ustanoviteljic Mirovnega inštituta, kjer je že dolgo zaposlena kot raziskovalka. Doktorirala je iz politične teorije na Dunaju, je tudi redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavala je na številnih univerzah, od Dunaja do Budimpešte, od Sarajeva do Princetona. Bila je ena od prvih novih feministk v Sloveniji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in borka za pravice manjšin. Ukvarjala se je z vzroki za dezintegracijo Jugoslavije in vojno, z vprašanji nasilja, rasizma, propagande in laganja … Rdeča nit, ki jo vodi skozi to pot, je želja, da bi se ljudje vrnili k politiki kot dejavnosti, ki poteka v skupnosti, v kateri ljudje sodelujejo in rešujejo konkretne probleme ter uspešne prakse kot tradicijo vgrajujejo v institucije. Je torej prava sogovornica za vprašanje, kako naprej po janšizmu.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Ministrstvo za delo je začelo postopek spremembe »delavske ustave«, zakona o delovnih razmerjih. Sprememba je nujna zaradi zamude pri prenašanju dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Slovenija mora tako čim prej okrepiti pravice zaposlenih za določen čas. V skladu s to spremembo bo lahko delavec, zaposlen za določen čas, od delodajalca po šestih mesecih zahteval varnejšo zaposlitev, to pomeni, da bi lahko prekarec zahteval redno zaposlitev.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Podatki o tem, kakšno opustošenje je povzročil kadrovski cunami tretje vlade Janeza Janše, so impozantni. Samo v državni upravi, kjer je zaposlenih približno 30 tisoč uradnikov in funkcionarjev, se je med Janševo vladavino število zaposlenih povečalo za 512 ljudi, torej za 1,63 odstotka. Toda to so le dodatno zaposleni. Vseh na novo zaposlenih je veliko več.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
V letu 2022 smo dobili rekorderja v kategoriji najdražjih napak, tako rekoč res epskih razsežnosti. Marsikdo naredi napako, marsikatera napaka nas tudi drago stane, a napaka, ki stane 70 milijonov evrov, je takšen dosežek, da skorajda ne moremo več govoriti o nesreči ali slabi presoji, ampak je to napaka, ki jo je mogoče doseči le s specifičnim talentom za delanje napak ali pa z zlonamernostjo.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Politika
Krkovičeva dejanšizacija / Kaj pa provizije in trgovina z orožjem?
Anton Krkovič, najbolj znan slovenski vojak, se je ta teden dokončno razšel s SDS. Protestno je izstopil iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), v sporočilu za javnost je zapisal, da izstopa zaradi »ponižujočega odnosa članov VSO in stranke SDS«, ki se je začel, potem ko je podprl Roberta Goloba.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Po javno objavljenem pismu odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in poročilu vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava smo v uredništvu Mladine zaradi omenjanja dveh specifičnih policijskih enot – novogoriške policijske uprave in Nacionalnega preiskovalnega urada – na tožilstvo in policijo poslali vprašanje, ali zoper Gen-I ali njegove odgovorne osebe poteka kakšen postopek. Šlo je za rutinsko novinarsko vprašanje. Prvi so nam odgovorili s policije. »Glede konkretnih oseb vam pojasnil ne moremo dati, v povezavi z vašimi vprašanji pa lahko potrdimo le, da vodimo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo.« Čez nekaj ur je prišel tudi odgovor specializiranega državnega tožilstva: »Zadeva, o kateri povprašujete, je v fazi predkazenskega postopka, zato vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati.«
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Politika
Je Tatjana Bobnar postala političarka, Robert Golob pa policist?
Ena največjih težav v preteklosti je bila, da so državo vodili vsevedneži, politiki, ki so bili prepričani, da se spoznajo na vse, je predsednik vlade Robert Golob dejal v intervjuju za Mladino aprila letos, pri čemer je s prstom kazal na takratnega premiera Janeza Janšo. »On je tisti, ki vse zna. Je najboljši na področju delovanja demokracije in hkrati mednarodne politike. Zdaj ve največ o vojni v Ukrajini, pred tem je bil največji strokovnjak za zdravstvo – dve leti je interpretiral epidemijo covida, zelo suvereno, pa četudi smo bili nekaj časa vodilni v svetu v smrtih zaradi virusa.«
