Borut Mekina
-
Trump, Orbán, Janša – so politiki iz istega, populističnega tabora. Ena njihovih značilnosti je, da se požvižgajo na temeljna pravila demokratične igre. Z demokracijo smo dobili pravico do protestov. V SDS znajo proteste pripraviti sami, s prividom spontanosti. Z demokracijo smo dobili neodvisne medije, v SDS so ustanovili svoje, ki ustvarjajo privid medijev. Dobili smo neodvisno univerzo, v SDS ustanavljajo svoj, vzporedni šolski sistem. V socializmu javnomnenjske ankete niso bile zaželene. V demokraciji smo jih dobili, zato v SDS zdaj pripravljajo svoje. In seveda smo z demokracijo dobili tudi svobodne volitve. Vemo, kaj je z njimi storil Trump – izida, ki mu ni šel v prid, na koncu ni priznal in je celo naščuval ljudi k državnemu udaru. Tudi Orbán iz te druščine se na to demokratično svetinjo požvižga. Ravno tako Janez Janša.
-
Slovenski kupci Save uradno zavrnjeni
ltimativni odgovor zagovornikov privatizacije in razprodaje državnega premoženja na tuje je v zadnjih letih bil: Potem pa sami kupite, če mislite resno! Večinoma je bil to tudi zmagovalni argument, kajti v Sloveniji dolgo časa ni bilo nikogar, ki bi imel na voljo dovolj kapitala za velike nakupe. Mnogi so sicer kljub temu poskusili. Zaposleni so poskušali prevzeti Fructal, Muro, Novoles, MTom, Armal, Sveo, Večer in Adrio Tehniko, a se nikomur, razen pri MTomu ni izšlo – večinoma zato, ker se njihovi načrti niso ujemali s prevladujočim načinom sklepanja finančnih poslov. V primeru Adria Tehnike so sicer zaposleni prišli še najdlje, zbrali so denar, a so jih leta 2015 v Slovenskem državnem holdingu (SDH) zavrnili, češ da njihov kapital ni kvaliteten – bil naj bi preveč dolžniški. Kot da je bilo pri vseh skladih, ki so vmes že odšli iz NKBM, Heliosa, Mercatorja …, kaj drugače.
-
Vsaka naložba v turistično infrastrukturo, ne samo v hotele, ampak tudi v kolesarske steze, letališča ali potniške povezave, močno vpliva na državno gospodarstvo. Ekonomisti v teh primerih govorijo o multiplikatorjih. Multiplikator pristaniške dejavnosti je okoli 1,9, kar pomeni, da povečanje prometa na primer v Luki Koper za en evro poveča promet v celotnem nacionalnem gospodarstvu za 1,9 evra. Multiplikator ribogojništva znaša v Sloveniji 1,6, kot je pred leti izračunal ekonomist Andrej Srakar, kar pomeni, da se državi na Obali bolj kot v ribištvo splača vlagati v Luko Koper. A turizem je v tej primerjavi povsem drug svet.
-
Lani aprila je vodenje RTV Slovenija prevzel Andrej Grah Whatmough. Čeprav je kot kader stranke SMC dobil dovolj glasov politično razdeljenega programskega sveta, pa že od začetka nad njegovim imenovanjem visi senca dvoma.
-
Madžarsko podjetje Prestige Tourism, oziroma njihov sklad Diófa Asset Management, je ta teden v sporočilu za javnost z laskavim tonom omenilo, da je pripravljeno v Savine hotele vložiti 200 milijonov evrov. »Družba Prestige Tourism bo vstopila v družbo Sava z ambicijo dolgoročnega razvoja turistične dejavnosti na vseh njenih destinacijah in krepitve njene konkurenčnosti na trgu, kar je skladno z javnim interesom za to panogo in hkrati ne obremenjuje državnega proračuna,« so sporočili iz družbe. Omenjeno sporočilo kaže, da madžarski lastniki poslovanja Save ne poznajo najboljše.
-
Državni organ, ki ima že zdaj največ pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ni policija ali Sova, temveč urad za preprečevanje pranja denarja. Policija lahko denimo svoje posebne preiskovalne ukrepe proti posamezniku, kot so sledenje, zbiranje podatkov, prisluškovanje, snemanje njegove komunikacije in podobno, izvaja le na podlagi sodne odredbe in le v primeru utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Urad za preprečevanje pranja denarja pa že zdaj o nekem posamezniku dobi praktično vse njegove podatke iz najrazličnejših baz, seveda tudi bank, že v primeru, ko na urad priroma kakšno anonimno pismo. V zadnjem času, kot smo slišali iz virov v uradu, je to tudi postal nov način dela. Ni izključeno, da si urad svojih tarč ne izbira sam, na podlagi neznanih meril.
-
Zdravnica Marjeta Zupančič je najbolj priljubljena družinska zdravnica v Sloveniji. Živi in dela na Jesenicah, kjer skrbi za 2669 pacientov, kar po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ustreza 3714 glavarinskim količnikom. Če iz te primerjave izključimo nekaj zdravnikov s koncesijo, ki uživajo druge prednosti – ni jim recimo treba opravljati dežurstev, zaradi česar lahko poskrbijo za več pacientov –, in upoštevamo le tiste, ki v javnem zdravstvu delajo s polnim, osemurnim delovnikom, je to slovenski rekord. V Mariboru ali Ljubljani trenutno ni mogoče dobiti družinskega zdravnika, saj so ti začeli dosledno zavračati paciente pri 1895 glavarinskih količnikih, kot ugotavljajo tudi pri ZZZS. Smo priča tihi stavki?
-
V SDS so se v želji, da bi si podredili še zadnjo državno banko, zapletli v spiralo kaznivih dejanj
V tem članku pišemo o spornem postopku imenovanja uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID), to je še zadnje banke v večinski lasti države, ki utegne v bližnji prihodnosti kot javna institucija voditi deljenje več sto milijonov evropskih evrov za obnovo, digitalizacijo in zeleni prehod. »Prepričana sem, da je denar nacionalnega načrta za okrevanje že razdeljen in da ne mi ne vi od njega ne bomo imeli največje koristi,« je nedavno v intervjuju za Mladino dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Ključ do razdelitve tega denarja lahko leži v tudi SID banki – v njenih skladih in komisijah, ki bodo delile denar in odločale o porabi.
-
Večina držav EU ima svojo razvojno in izvozno banko, največja med njimi je nemška KfW, ki je nastala iz Marshallovega načrta prenove Evrope po drugi svetovni vojni. Njihova vloga je ključna predvsem v krizah, v katerih se navadne, komercialne banke navadno zaprejo vase, pa tudi v »mirnodobnem« času. V Nemčiji je recimo vsak, ki je kadarkoli vzel stanovanjski kredit, ob tem hkrati še podpisal pogodbo s KfW in si z njo znižal stroške kredita. KfW je namreč ogromna ustanova z najboljšo bonitetno oceno, ki ima zato najcenejši dostop do denarja. S tem Nemčija vpliva na svojo stanovanjsko politiko, ki je ne želi prepustiti trgu.
-
Kako lahko neka oblast v enega najpomembnejših organov RTV Slovenija, v programski svet, imenuje človeka, ki vsebin RTVS ne posluša in ne gleda, ki je ponosen na to, da programa sploh ne spremlja, ki že več kot štiri leta ne želi plačevati RTV-prispevka, saj je prepričan, da bi morali javno RTV ukiniti oziroma njen program zakleniti tako, da bodo vsebine dostopne le tistim, ki so to institucijo pripravljeni podpirati? Govorimo seveda o nekdanjem poslancu prvega sklica parlamenta in nato uslužbencu TEŠ Vanetu Gošniku, ki ga je koalicija pod vodstvom SDS na predlog SNS konec prejšnjega meseca imenovala za programskega svetnika. Na to vprašanje je mogoče dati razmeroma razumen odgovor – a smo ga pustili za konec. Sedaj, na začetku, pa raje nadaljujmo bolj uravnoteženo. Začnimo s tem, kar je o medijih povedal eden najpametnejših mož.
-
Koliko nas stane delovanje Nove24 in Demokracije?
Iz finančnih transakcij, ki smo jih imeli na Mladini priložnost videti, izhaja, da televizija stranke SDS Nova24 in njihov tednik Demokracija za svoje delovanje na leto potrebujeta od tri do štiri milijone evrov subvencij.
-
»Janševa tretja vlada je pokazala vse največje probleme naše družbe in države«
Je umirjena, redkokaj jo spravi s tira, zdi se, da ji provokacije in udarci pod pasom ne pridejo do živega. Poskuša ostati pri dejstvih in razumnem prepričevanju, ne stavi na udarne slogane in popularne puhlice. Lidija Jerkič izstopa, pa ne le zato, ker je prva sindikalistka v državi, predsednica največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), ampak zato, ker se pri njenih nastopih zdi, da jo usoda te države ali skupnosti skrbi bolj iskreno od drugih akterjev. Kar je sicer tudi razumljivo. Sindikati so državotvorne organizacije. Bogati in močni namreč države ne potrebujejo tako zelo, kot jo potrebujejo ravno šibki.
-
Pred volitvami vlada načrtuje nova darila
Evropska komisija meri stanje digitalne razvitosti držav članic EU. Zadnje poročilo o naši državi je objavila prejšnji mesec. Sodeč po njem Slovenija na večini področij ostaja v povprečju, nekje je boljša, drugje slabša. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU.
-
Državni uradniki, pa tudi zaposleni v širšem javnem sektorju, v nekaterih centrih za socialno delo, v mestnih občinah, javnih agencijah, zaposleni na nekaterih sodiščih, upravnih enotah in seveda zaposleni v vladi, vladnih službah in na ministrstvih morajo odslej gorivo točiti na bencinskih servisih Mola, katerega največji posamični lastnik je madžarska država, in ne več na črpalkah slovenskega Petrola. Razlog za to je javno naročilo ministrstva za javno upravo, na katerem je zmagal Mol pred skupno ponudbo Petrola in OMV. Ponudil je za odtenek višje popuste. Pri litru 95-oktanskega goriva je bil za 3,3 centa cenejši od Petrola.
-
6. 1. 2022 | Politika Za naročnike
Državni uradniki, pa tudi zaposleni v širšem javnem sektorju, v nekaterih centrih za socialno delo, v mestnih občinah, javnih agencijah, zaposleni na nekaterih sodiščih, upravnih enotah in seveda zaposleni v vladi, vladnih službah in na ministrstvih morajo odslej gorivo točiti na bencinskih servisih Mola, katerega največji posamični lastnik je madžarska država, in ne več na črpalkah slovenskega Petrola. Razlog za to je javno naročilo ministrstva za javno upravo, na katerem je zmagal Mol pred skupno ponudbo Petrola in OMV. Ponudil je za odtenek višje popuste. Pri litru 95-oktanskega goriva je bil za 3,3 centa cenejši od Petrola. Vprašanje je sicer, ali se to državi res splača. Ekonomska logika, po kateri so na ministrstvu za javno upravo izbrali Molovo ponudbo, gotovo ni upoštevala širših razsežnosti tega dobrih 25 milijonov evrov vrednega posla, sklenjenega za dve leti. Govorimo o tem, da je država največji lastnik Petrola in da ji ta redno izplačuje dividende od dobička.
-
30. 12. 2021 | Politika Za naročnike
Nova evropska sramota: Janševa vlada zaradi Čeferina ni podprla Uefe
V začetku letaje izbruhnil eden največjih nogometnih škandalov zadnjega časa. Nekaj najbogatejših evropskih nogometnih klubov je napovedalo odcepitev od Uefe – od Združenja evropskih nogometnih zvez – s čimer so pod vprašaj postavili evropski model športa, v katerem bogati nogometni klubi solidarno podpirajo manjše klube, tudi slovenske. K sreči se načrt tako imenovane Superlige ni uresničil. Uprli so se navijači in takoj za tem skorajda vse EU države in Evropske institucije. Osrednja figura v tem boju je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je ob tem dobil še dodatno politično težo v EU.
Ob konfliktu so ga sprejeli vsi voditelji EU institucij. In kot Čeferin razkriva v intervjuju, ki ga objavljamo v novi Mladini, bo zato Francija svoje predsedovanje Evropski uniji začela tudi s sodelovanjem pri skupnih projektih z Uefo. Slovenija, ki bi ta spor med Superligo in Uefo zaradi Čeferina lahko izkoristila med svojim predsedovanjem EU, pa ni le izpustila neverjetne priložnosti. Kot kaže primer, ki ga razkrivamo v nadaljevanju, so se pristojna slovenska ministrstva v sodnem sporu, ki je sledil škandalu, odločila, da Čeferina ne podprejo. In to kljub skoraj neverjetni pisni podpori ostalih EU držav. V nadaljevanju objavljamo pojasnila Radenka Mijatovića, predsednika Nogometne zveze Slovenije in odgovore dveh ministrstev, ki sta bili za primer pristojni. -
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
»Žal mi je, da ne morem Sloveniji pomagati, hkrati pa sem vesel, da s to oblastjo nimam nič«
Aleksander Čeferin je slovenski državljan, ki v mednarodni skupnosti zaseda najvišji položaj. Od leta 2016 je predsednik Uefe, Združenja evropskih nogometnih zvez, kar pomeni, da je vodja najbolj priljubljenega evropskega športa. Pri tem ne gre le za formalno vlogo, saj je Čeferin na tem položaju tudi zelo uspešen. Ni športnega komentatorja, ki mu ne bi priznaval velikih zaslug za rešitev nogometne zveze iz blata korupcijskih škandalov, ki so jo pretresali pred njegovo izvolitvijo. Lani pa je predvsem zaradi svojega angažiranja ob začetku epidemije postal tudi najpopularnejši potencialni politik v Sloveniji. Čeferin, ki je napovedal, da se bo leta 2023 potegoval za nov štiriletni mandat na čelu Uefe, se sicer v domačo politiko tako kmalu ne bo vrnil. Je pa v tem intervjuju napovedal, da tokrat ne bo ostal politično nevtralen.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Slovenija zaradi Čeferina ni podprla Uefe
Aprila je 15 najbogatejših evropskih nogometnih klubov napovedalo odcepitev od Združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa). Čeprav je ta zamisel za tako imenovano Superligo zaradi upora angleških navijačev in umika šestih angleških klubov iz projekta propadla v zgolj 48 urah, je 12 klubov vendarle odločenih nadaljevati projekt. Maja so zato proti Uefi, ki jo vodi Aleksander Čeferin, vložili tožbo, češ da monopolizira evropski nogomet, omejuje prosto konkurenco v EU, krši evropska pravila notranjega trga in podobno. Z drugimi besedami, bogati nogometni klubi želijo doseči liberalizacijo nogometnega trga.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
V ponedeljek je parlament s 46 glasovi sprejel nov sveženj protikoronskih ukrepov, poimenovan PKP10. Uradno gre za zakon o ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic epidemije, vendar je koalicija med ukrepe, povezane z bojem proti virusu, kot so recimo podaljšanje veljavnosti bonov, lažje zaposlovanje tujih medicinskih sester, denarne odškodnine osebam, ki jim je zaradi cepljenja nastala škoda, ali pa pomoč pri nakupu antigenskih testov, primešala več vsiljenih ukrepov, potaknjencev, kakršnih samostojno ne bi mogla uveljaviti.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Minuli teden, po interpelaciji proti okoljskemu ministru Andreju Vizjaku, smo lahko gledalci po naključju v živo videli, kako deluje oblast Janeza Janše. Šlo je za nastop poslanke NSi Ive Dimic. Dimičeva je na začetku, ko so jo kamere snemale v živo, predstavila stališča svoje poslanske skupine. Nastopila je neodvisno in kritično do Vizjaka. NSi je izgubila zaupanje vanj, NSi Vizjaka ne more podpreti, »ne uživa več naše podpore«, je ponavljala. Ob približno enih ponoči, ko je bilo konec razprave, po kateri so se poslanci NSi glasovanja vzdržali in s tem dejansko Vizjaka podprli, pa je Dimičeva verjetno mislila, da je kamere več ne snemajo. Tedaj je šla k ministru Vizjaku, ga prijela za roko, ga potrepljala in se z njim slikala. Vsak pozoren gledalec je po tem razumel, kako prazne in nepomembne so bile njene besede nekaj ur prej in kako lojalna ali satelitska je sama s poslansko skupino NSi dejansko do Vizjaka oziroma do Janeza Janše.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
»Pri nas je integriteta nadstandard«
Protikorupcijska komisija je minuli teden proti predsedniku vlade Janezu Janši uvedla preiskavo, v kateri bodo ugotavljali, ali je Janša letos poleti pri imenovanju svojega odvetnika Francija Matoza na čelo predsednika uprave slabe banke (DUTB) kršil protikorupcijsko zakonodajo. Natančneje, določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki urejajo nasprotje interesov. Je to le vrh ledene gore? Odgovarja dr. Robert Šumi, ki komisijo vodi od aprila lani. Pred tem je bil od leta 2007 zaposlen na generalni policijski upravi, kjer je v nekem drugem obdobju Slovenije vodil tudi delovno skupino za krepitev integritete policistov.
-
21. 12. 2021 | Politika
Ministrstvo je letos od Rajka Janše kupilo že 78 tisoč kulic
Kadarkoli se na oblast povzpne Janez Janša, začne v njegovi senci poslovne uspehe nizati njegov brat Rajko Janša, sicer preprodajalec poslovnih daril. Tokrat, v času tretje vlade Janeza Janše, ko brat Rajko poslovna darila preprodaja preko podjetja Empis, je ta še posebej uspešen. Eden največjih, celo neverjetnih poslov, ki je Rajkotu Janši uspel v letošnjem letu, je z ministrstvom za zunanje zadeve. Natančneje, pri prodaji kemičnih svinčnikov, torej kulic.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
»Naslednje volitve morajo biti podobne letošnjemu referendumu za čisto pitno vodo«
Zoran Janković se je že zapisal v zgodovino Ljubljane. Z letošnjim letom je postal župan mesta z najdaljšim stažem. Pred njim je imel ta rekord – 14 let županovanja – Ivan Hribar, ki je mesto vodil med letoma 1896 in 1910. Janković v intervjuju pojasnjuje, zakaj se je začasno umaknil iz javnosti in zakaj je mesto začelo vse glasneje nasprotovati vladnim ukrepom proti epidemiji.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Družba
Kriminalisti pri kriptopodjetnikih
Metoda, ki se uporablja pri PCR-testih, deluje kot ojačevalec. Virusno biološko snov po tej metodi pred testiranjem v več ciklih razmnožijo, zaradi česar je z njo teoretično mogoče zaznati že en sam virus, ki povzroča covid-19, in zaradi česar morajo v laboratorijih občutljivost testov omejevati. Hitri testi pa, nasprotno, delujejo na podlagi kemične reakcije z delci virusa, zaradi česar so učinkoviti le, če je v preiskovani snovi virusa dovolj.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Družba
»Z zunanjepolitičnega vidika si take vlade še naslednja štiri leta res ne moremo več privoščiti«
Dr. Zlatko Šabič je dolgoletni profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Dejansko je danes eden od stebrov te vede v Sloveniji. Oktobra, ob vrhuncu našega predsedovanja EU, je katedra praznovala 60-letnico tega študija. Praznovanje vrhunca znanstvene discipline pa je sovpadlo z eno najnižjih točk, kamor je padel mednarodni ugled naše države. V praksi se bolj zdi, da je Slovenija država z eno najslabših zunanjih politik. Kaj je pri tem prenosu znanja v prakso šlo narobe in kaj moramo narediti, da se nam kaj takšnega nikoli več ne bo ponovilo?
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Mladi fideszovci v slovenskem nacionalnem interesu
Dvaindvajset delegatov mladinskega sveta, ki predstavljajo 11 nacionalnih mladinskih organizacij, od tabornikov, skavtov do podmladkov političnih strank, je ta teden v četrtek popoldne na svojem zboru odločalo o nenavadnem vprašanju – ali naj neki lokalni mladinski organizaciji – Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu – podelijo status polnopravne članice ali ne.
-
8. 12. 2021 | Politika
Kupovanje glasov manjšinskega poslanca
Dvaindvajset delegatov mladinskega sveta, ki predstavljajo 11 nacionalnih mladinskih organizacij (od tabornikov, skavtov do podmladkov političnih strank), bo jutri na svojem zboru odločalo o nenavadnem vprašanju: Ali naj neki lokalni mladinski organizaciji – Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu – podelijo status polnopravne članice ali ne?
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Družba
Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema
Med več kot 160 tisoč zaposlenimi v javnem sektorju imajo zdravniki daleč najvišje plače. Na prvih 50 mestih lestvice najbolje plačanih vsak mesec najdemo skorajda izključno zdravnike, ki prejemajo bruto izplačila od deset, 15 pa tja do več kot 20 tisoč evrov. Ko smo v Sloveniji pred dobrimi 15 leti dobili današnji sistem javnih plač, je ta temeljil na načelu, da morajo imeti najpomembnejši zaposleni v posameznih družbenih podskupinah primerljive osebne dohodke. Zdravniki, sodniki, tožilci, poslanci, ministri ali profesorji, recimo, so bili uvrščeni v podobne plačne razrede. A so se zdravniki zadnja leta, predvsem zaradi skrajševanja čakalnih dob in dodatnega nagrajevanja za nadurno delo, že oddaljili od drugih. Uspelo jim je, da so si priborili najrazličnejše dodatke, zato so njihovi dejanski dohodki danes med najvišjimi.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Tudi mladi Madžari hvaležni SDS
Kaj je Pomursko madžarsko mladinsko društvo? Telefonska številka, navedena pri registraciji društva, ne deluje. Elektronska pošta se vrača, spletne strani društvo nima. Predsednik Teodor Varga se na sporočilo, poslano na drug elektronski naslov, ki so ga posredovali iz Zavoda za kulturo madžarske skupnosti, ni odzval. Kako pomembno je to društvo in predvsem, koliko članov ima, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in kakšne projekte je izpeljalo doslej, tako nismo mogli izvedeti.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Politika
Ko je posebna delegacija evropskega parlamenta pod vodstvom poslanke iz Nizozemske Sophie in ‘t Veld oktobra obiskala Slovenijo, je bilo prav ravnanje predsednika vlade Janeza Janše ključni dokaz in kazalnik stanja demokracije v naši državi. Kar so evropski poslanci dotlej poslušali iz druge roke, so oktobra občutili na svoji koži. Nikoli se še ni zgodilo, da najvišji politični predstavniki države ne bi sprejeli takšne delegacije – pa je Janša evropske poslance celo osebno povabil v državo. Za povrhu je premier goste med obiskom še blatil. Označil jih je za Soroseve lutke, torej za osebke brez lastne volje, katerih ravnanje naj bi iz ozadja vodil bogati Jud. Janševe izpade so obsodili vsi predsedniki institucij EU in številni drugi pomembni politiki EU, s katerimi se je tisti dan naš premier zapletel v še bolj žaljive besedne spopade.
