Peter Petrovčič
-
V četrtek, 24. februarja, zvečer je samostojni podjetnik, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu in s slikopleskarstvom, pred svojo hišo v vasi Škofija v občini Šmarje pri Jelšah v postopku rubeža ustrelil in ubil dva pomočnika sodnega izvršitelja. Razlogov, ki posameznike pripeljejo do nasilja, je gotovo veliko. Omejevanje človekovih pravic in povečevanje neenakosti v času pandemije je le najnovejši prispevek k temu. Gospodarska ureditev, ki ima v svoji biti zapisano gmotno neenakost med ljudmi in ki generira in celo spodbuja zadolženost, je v tem pogledu stalnica. Tudi samostojni podjetnik, ki je pri poskusu sodne izvršbe streljal na pomožno sodno osebje, je bil do vratu zadolžen. A obstaja še vsaj en pomemben dejavnik, ki pripomore k temu, da se tako ali drugače obupani ljudje zatečejo k nasilju – vsesplošno zastrupljeno ozračje javne razprave.
-
V petek, 25. februarja, je bil na okrožnem sodišču v Celju predsednik vlade Janez Janša obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni zaradi razžalitve novinark RTV Slovenija Evgenije Carl in Mojce Pašek Šetinc, ki ju je marca 2016 ozmerjal z odsluženima prostitutkama. Gre za prvostopenjsko sodbo. Za postopke, ki bi lahko pripeljali do pravnomočnosti sodbe, pa so po dolgih letih sojenja na različnih stopnjah ostali le še slabi trije meseci, potem bo primer zastaral.
-
Dvanajstega decembra 2014 je Janez Janša slavil eno velikih zmag. Na ta dan ga je ustavno sodišče, skupaj s soobsojenima v zadevi Patria Tonetom Krkovičem in Ivanom Črnkovičem, izpustilo na prostost iz centralnega zapora na Dobu. Še isti dan zvečer je nagovoril zbrane podpornike pred vrhovnim sodiščem. Nekaj mesecev kasneje, aprila naslednje leto, je ustavno sodišče razveljavilo pravnomočne obsodbe zoper vse tri. A Janša v tej zadevi ni bil oproščen, pač pa je zadeva zastarala.
-
Postopki, v katerih je kaznivega dejanja obtožen Janez Janša, so specifični. Se zelo razlikujejo od povprečnega kazenskega postopka. A na to ne kaže zgolj dolgotrajnost postopkov zaradi uspešnega zavlačevanja obrambe. Celo več časa preteče med tem, ko so ti dlje časa primeri »v čakalni vrsti«, ne da bi obramba vršila (formalni) pritisk. Odgovor, zakaj je tako, se verjetno skriva v neformalnem pritisku.
-
Zastoj v rehabilitaciji kolaboracije?
Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Vide Svetek, hčere Viktorja Habiča, ki je bil leta 1943 pred partizanskim vojaškim sodiščem zaradi izdajstva obsojen na smrt. Pritožila se je zoper odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2017, da v tem primeru ne dopusti revizije. Tudi ustavno sodišče je zdaj potrdilo veljavnost tako imenovanih kočevskih procesov, na katerih so med vojno zaradi vojnih zločinov sodili kolaborantom.
-
Opravičilo za uničena življenja
»Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo v govoru v svojem imenu in imenu države izbrisanim opravičil za nezakonito dejanje izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva,« so na začetku tega tedna sporočili iz urada predsednika republike Boruta Pahorja.
-
Slovenija v zadnjih letih praznuje okrogle obletnice, točneje 30-letnice različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo. Šestindvajsetega februarja bo na vrsti še ena od njih. A tokrat ne bo ponosa, vznesenosti, proslav, velikih besed in lepih spominov. Na ta dan leta 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisala 25.671 ljudi. S tem se je zanje in pogosto za njihove družinske člane dolgoletna, za številne celo večdesetletna mora šele začela.
-
Te dni mineva 30 let od izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v Sloveniji, zaradi katere je bila Slovenija tudi obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Poosamosvojitvena oblast je 26. februarja 1992 nezakonito odvzela status stalnega prebivališča 25.671 ljudem, večinoma državljankam in državljanom bivših jugoslovanskih republik. To je zgodba ene od njih.
-
Zloraba ustavnega sodišča za predvolilne namene
»Na neki način sem vesel, da je v državni zbor prišla Levica oziroma opcija, ki bo delu in delavcem vrnila tisto dostojanstvo, ki so ga nekoč imeli,« je konec leta 2018 v državnem zboru med razpravo o razmerjih med delodajalci in delojemalci v okviru razprave o letnem tožilskem poročilu rekel vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina. Danes, dobra tri leta kasneje, ustavno sodišče odloča, ali bi bilo treba to politično stranko (in tudi stranko SD) prepovedati, ukiniti, izbrisati iz registra političnih strank.
-
Kdo res lahko govori v imenu policistov?
Generalni direktor policije Anton Olaj policijskima sindikatoma, sploh njunima predsednikoma Roku Cvetku in Kristjanu Mlekušu, očita, da krnita ugled policije in povzročata neenotnost v policijskih vrstah. Olaj, ki je na čelu represivnega organa, ima seveda po zakonu pristojnost, da govori v njegovem imenu. A kot vsako organizacijo, vsak državni organ, tudi policijo predstavljajo ljudje, policistke in policisti. Brez njih, brez ljudi, je vsaka združba, tudi vsak državni organ le prazna lupina. Tako je tudi s policijo. Policija so policistke in policisti in po mnenju velike večine teh generalni direktor ne more govoriti v njihovem imenu, saj se mnenja sedanjega vodstva policije in zaposlenih v njej o vseh pomembnih vprašanjih bistveno razlikujejo.
-
Pred leti je tedanji ameriški predsednik Donald Trump nepomembno teorijo zarote, da se je njegov predhodnik Barack Obama rodil zunaj ZDA (in zato sploh ne bi smel postati predsednik), povzdignil med vodilne desničarske teorije zarote. Teorijo je (vsaj zasebno) podpihoval še po tem, ko je bil Obama primoran v javnosti razkazovati svoj rojstni list. Čeprav se je Trump kasneje teoriji ( javno) odrekel, je še danes dobršen del njegovih volivcev prepričan, da se Obama ni rodil v ZDA. In tako bo verjetno med volivci slovenske desnice obveljalo tudi glede izpolnjevanja pogojev za sodniško službo nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše.
-
Brookside v ameriški zvezni državi Alabami šteje le 1253 prebivalcev, a je bil v preteklih dneh na naslovnicah številnih svetovnih medijev. In sicer zato, ker je lokalna policija po mestecu lovila posameznike, ki so bili na družbenem omrežju Facebook kritični do policije ali njenega načelnika, in od njih zahtevala, da zapise izbrišejo, jim grozila z aretacijami ter jih kaznovala za različne prekrške. Zakaj omenjamo to bizarno in v širšem smislu nepomembno zgodbo? Zato, ker je policija na enak način zlorabljena za partikularne interese posameznikov, ki jo vodijo, tudi v Sloveniji. »Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!«, je konec lanskega leta na družabnem omrežju Twitter trpko zapisal 72-letni nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Šlo je za odziv na zapise nekaterih Ljubljančanov, da je zaradi protestnikov njihovo življenje v mestu okrnjeno. In šlo je za odziv na protest 5. oktobra, ko je policija pretiravala z uporabo prisilnih sredstev kot še nikoli dotlej. In, seveda, šlo je za ironičen, sarkastičen zapis, ki se je nanašal na ravnanje policije. Gantar je od policije zaradi te izjave zdaj prejel odločbo o prekršku z globo 250 evrov.
-
»To je abolicija za ljudi s političnega vrha«
Vladni poslanci so pretekli teden v odboru za pravosodje potrdili predlog zakona, ki tako skrajšuje zastaralne roke v kazenskih postopkih, da onemogoča kazenski pregon gospodarskega kriminala, korupcije, zlorab položaja in drugih zapletenih oblik kriminala. Še več, s trenutkom uveljavitve zakona bi se ustavila velika večina odprtih kazenskih postopkov, tudi postopek zoper premiera Janeza Janšo v zadevi Trenta. O razlogih, namenih in učinkih nove zakonodaje smo se pogovarjali z Boštjanom Valenčičem, tožilcem specializiranega državnega tožilstva in predsednikom Društva državnih tožilcev Slovenije.
-
»Karierni sistem v policiji funkcionira«
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja sume političnega vmešavanja vlade v policijo, je bil zaslišan Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, katerega posle so organi pregona v preteklosti dolga leta preiskovali v številnih zadevah, zdaj pa velja za »glavnega kadrovika v policiji«. Med več kot štiri ure trajajočim zaslišanjem je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju v tem državnem organu. A ni zatrdil le, da v policiji ne gre za politično kadrovanje, ampak po njegovih besedah to onemogoča sistem napredovanj v policiji. Oziroma z njegovimi besedami: »Karierni sistem v policiji funkcionira.«
-
Ko so pred dnevi policisti obiskali ministrstvo za kulturo z namenom preiskave sumov kaznivega dejanja zlorabe položaja uradnih oseb na ministrstvu v povezavi s samovoljnim izbrisom reperja Zlatana Čordića - Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi, se je minister za kulturo Vasko Simoniti odzval izjemno ostro. Policisti po njegovem mnenju na ministrstvu nimajo kaj iskati, sploh pa, ker imata policija in tožilstvo dvojne standarde glede tega, kaj in kako resno preiskujeta in česa ne.
-
Zastaralni roki so v kazenskem pravu namenjeni iskanju najprimernejšega kompromisa med pravicami domnevnih storilcev kaznivih dejanj na eni strani in pravicami oškodovancev ter pravičnostjo v družbi nasploh na drugi. Za najhujša kazniva dejanja so določeni najdaljši zastaralni roki, za malo blažja, a še vedno huda, kot so recimo zloraba položaja, korupcija in gospodarski kriminal, so večinoma določeni zastaralni roki od 10 do 20 let. Vladna večina v državnem zboru želi zdaj te roke skrajšati na le sedem ali pet let, v praksi pa kar na zgolj dve leti.
-
Poslanka Alenka Jeraj živi ob vznožju grajskega griča, na katerem stoji Ižanski grad, v vasi Ig na obrobju Ljubljanskega barja, ki se je v zadnjih 15 letih prelevila iz »dolge umazane vasi v kraj, kjer imajo prebivalci vse na dosegu roke«, kot pravi tamkajšnji dolgoletni župan Janez Cimperman. V gradu že skoraj 70 let deluje zapor za ženske, v prihodnjih dveh letih pa naj bi doživel prenovo z obnovo gradu in hkrati z dograditvijo novih zaporskih zmogljivosti. A pod sedanjo vlado se je zgodil preobrat. Ne le da prenove ne bo, zavod za prestajanje kazni in njegove prebivalke bodo morali zapustiti to območje.
-
Na ustavno sodišče je bila pred dnevi vložena pobuda za prepoved delovanja opozicijskih strank Socialnih demokratov in Levice oziroma pobuda za »ugotovitev protiustavnosti delovanja« teh dveh političnih strank. Protiustavno naj bilo to, da se stranki »nista dovolj distancirali« od nekdanje komunistične ureditve.
-
Oblastno preganjanje protestnikov, oporečnikov, disidentov v tujini ni nič neobičajnega. Res pa je, da gre za prizore, kakršne poznamo iz držav z avtoritarno oblastjo in podhranjeno demokracijo. V Sloveniji tega vsaj od menjave politične ureditve nismo videli še niti enkrat. Nato je prišla vlada Janeza Janše. Ta ob pomoči politično podrejene policije protivladne protestnike preganja že dve leti. Zdaj se pritisk stopnjuje.
-
Devetega februarja lani se je v središču Maribora zbralo nekaj deset dijakov, da bi izrazili nasprotovanje nenehnemu in dolgotrajnemu zapiranju šol. Kak mesec kasneje so, predvsem tisti, ki so nagovorili zbrane, po pošti s policije prejeli plačilne naloge z globo 400 evrov, štirje mladoletni dijaki pa celo obdolžilne predloge in pozive na sodišče, kjer so se kasneje morali tudi zagovarjati. Tam so se branili ob pomoči odvetniške pisarne Bauk, ki so jim jo zagotovili pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Dijaki so bili nazadnje oproščeni, sodišča so kazenske postopke, ki jih je zoper njih po nareku politike zahtevala policija, ustavila.
-
Policijska sindikata za generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja, ki ga je neposredno iz svojega kabineta na čelo policije imenoval notranji minister Aleš Hojs, nedvomno pomenita težavo. Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije, ki združujeta praktično vse zaposlene v policiji, namreč generalnemu direktorju očitata nesorazmerno uporabo sile zoper protivladne protestnike, na ustavno sodišče sta (uspešno) vložila predlog za presojo ustavnosti pogoja PC (prebolelost in cepljenje), ki v praksi uvaja obvezno cepljenje za državne uslužbence, in predlog za presojo ustavnosti sprememb policijske zakonodaje, s katero bi si notranji minister uzakonil privilegij, da zamenja vse vodilne kadre v policiji. Zato sta bila predsednika obeh sindikatov, Rok Cvetko in mag. Kristjan Mlekuš, tudi že kaznovana.
-
V torek, 11. januarja, bo minilo 20 let od odprtja taborišča za osumljene teroriste v ameriškem vojaškem oporišču v Guantanamu na Kubi. Vojaški zapor je bil na tej lokaciji vzpostavljen namenoma, da bi lahko ZDA, ne da bi upoštevale lastne in mednarodne standarde za pridržanje in kazenski pregon, tam zadrževale domnevne teroriste. Država, ki se rada predstavlja za svetovnega mirovnika, je to navkljub obljubam različnih predsednikov in administracij, da bodo taborišče zaprli, počela dve desetletji in počne še danes.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Predsednik vlade Janez Janša, drugi visoki predstavniki vlade in SDS so v zadnjem letu krivdo za širjenje virusa in presežne smrti večkrat pripisali ustavnemu sodišču. To se stopnjuje predvsem, kadar ustavni sodniki odločijo, da je kateri izmed vladnih ukrepov za spoprijemanje z epidemijo neustaven. Ravnanje ustavnih sodnikov ti predstavniki oblasti vztrajno opisujejo kot politično, kot sodelovanje s političnimi nasprotniki SDS pri rušenju vlade in podobno.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Odkar je pred petimi leti Slovenija na meji s Hrvaško začela postavljati rezilno žico in panelne ograje, je prečkanje meje za begunce postalo nevarno. V mejnih rekah se je utopilo že skoraj 20 ljudi, zadnja med njimi desetletna deklica Rahime, ki jo je reka odnesla iz materinih rok. Šlo je za turške državljane, je sporočila policija.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Pohod SDS skozi policijo ustavljen
Ustavni sodniki so začasno zadržali spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerimi si je vlada na čelu s SDS uzakonila podlago za zamenjavo celotnega vodstvenega kadra v policiji, s komandirji policijskih postaj vred. Začasno zadržanje pomeni, da policijski vodje, ki so že prejeli sklepe o prenehanju položaja, do končne odločitve ustavnega sodišča ostajajo na položajih, vlada pa ne bo mogla imenovati policijskih šefov po svoji podobi. S tem je ustavljeno nadaljevanje kadrovskega cunamija v policiji, v katerem marsikdo vidi obglavljenje policije. Med njimi so ne nazadnje tudi zaposleni v policiji, saj sta zahtevo po presoji ustavnosti vložila oba policijska sindikata.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Svet
»Ljudje na meji se znajdejo med dvema ognjema. Obtičijo na zaprtem območju na beloruski meji z EU, kjer trpijo lakoto in so izpostavljeni nepredstavljivi surovosti beloruskih sil, ki jih vedno znova silijo na Poljsko. Poljska vojska jih sistematično vrača. Obe strani igrata kruto igro s človeškimi življenji,« je pred dnevi dejala Jennifer Foster, raziskovalka organizacije Amnesty International za pravice beguncev in migrantov.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Državno odvetništvo je pristojno za vlaganje tožb v imenu države, torej v najširšem pomenu v imenu vseh nas. Notranji minister Aleš Hojs in njegov nekdanji državni sekretar, sedaj generalni direktor policije Anton Olaj, od državnega odvetništva zahtevata, da (v imenu države) vloži tožbe zoper domnevne organizatorje petkovih protivladnih protestov in protestov proti pogoju PCT. In da s tožbami od njih izterja okoli milijon evrov stroškov, ki naj bi jih policija imela z varovanjem teh shodov.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
»Ti mali koraki nekaj pomenijo. Danes zmanjšajo proračun pravosodnim organom, jutri ne imenujejo tožilcev, dan zatem spremenijo zakonodajo in na koncu neodvisnost pravosodja izgine, z njo pa tudi učinkovitost pri preiskovanju kaznivih dejanj. Če ne želite imeti neodvisnega tožilstva, kako lahko trdite, da se iskreno borite proti korupciji in proti prevaram s sredstvi EU?« je ob obisku Slovenije dejala evropska glavna tožilka Laura Kövesi. In govorila je o Sloveniji.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Osebne diskvalifikacije sodnikov so sestavni del političnega podrejanja sodstva
Na začetku meseca je Nova24TV, medij v lasti funkcionarjev SDS in madžarskih tajkunov, ki so blizu premieru Viktorju Orbánu, začela namigovati, da vrhovni sodnik in nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša nima diplome. Mediji in spletni portali, združeni pod pokroviteljstvom SDS, odtlej iščejo njegovo diplomo, ugotavljajo, ali je ponarejena, namigujejo, da 69-letni sodnik nima niti pravosodnega izpita, ki je pogoj za opravljanje sodniške funkcije …
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Osnovne šole, ujetnice lokalnih oblasti
»Šolstvo in tožilstvo. Dve močvirji, ki bomo morali še izsušiti,« je konec poletja tvitnil državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Pretekli petek nekaj pred polnočjo je parlamentarni odbor za izobraževanje skoraj dve uri po tem, ko bi v skladu s sklepom kolegija predsednika državnega zbora že moral končati delo, z glasovi poslancev SDS, NSi in SMC potrdil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta daje moč za postavljanje in odstavljanje ravnateljev osnovnih in srednjih šol ter vrtcev občinskim svetnikom in županom ter uvaja nov izobraževalni cilj »vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah«.
