Peter Petrovčič
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Politika
»Vsak dan smo pred poukom dvigali zastavo, mirno smo stali v vrsti, potem pa peli in plesali v čast predsednika Mobutuja. Pred vsakimi poročili so na televiziji pokazali njegovo podobo, na kateri je stopal z neba kot bog. Ko smo bili otroci, smo bili vsi prepričani, da je bog, da ne more umreti in da je edini, ki lahko obvaruje Kongo. Tega, ko smo bili otroci, nismo opazili, a z očmi odraslega je seveda postalo očitno, da so iz dolgoletnega predsednika načrtno delali polbožanstvo,« se otroških let spominja Richard iz Demokratične republike Kongo, ki zdaj z družino že peto leto živi v Sloveniji, kjer imajo vsi priznan status beguncev.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Družba
Spolne zlorabe ne smejo zastarati?
Marija, Neža in Eva so ženske, ki so v preteklih mesecih za Mladino spregovorile o svoji izkušnji iz otroštva, ko so bile spolno zlorabljene. Njihova imena so izmišljena, družbena stigma je še vedno prevelika, da bi v javnosti nastopile z imenom in priimkom, se postavile pred fotografski objektiv … Vse so zlorabile osebe, ki so jih dobro poznale, brat, sosed, duhovnik. Poleg tega jih druži tudi to, da so pretekla dolga leta, desetletja, preden so bile o stiski, v kateri so vse od otroštva, sposobne spregovoriti sploh komurkoli, prijateljem, sorodnikom, kaj šele policiji, tožilstvu, sodnikom.
-
16. 8. 2019 | Mladina 33 | Družba
Časnik Delo z globo nad pozornega in kritičnega bralca medijev Borisa Vezjaka
Boris Vezjak je profesor na dveh fakultetah v Mariboru, filozofski in pedagoški. Že nekaj let pa na svojem blogu In media res nastavlja ogledalo (slovenskim) medijem. Ima veliko dela, iz leta v leto več.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Ali pri tihotapljenju beguncev aktivno sodeluje tudi azilni dom?
Ko se je Ibrahim Elmanjori, prosilec za azil iz Libije, neke tople zgodnje julijske noči odpravil na cigareto na dvorišče ljubljanskega azilnega doma na Viču, so se zanj začele težave. Ne, ker je kadil, ampak zaradi tistega, čemur je bil priča. Trdi, da je videl tihotapljenje ljudi, pri katerem so sodelovali varnostniki iz azilnega doma. »Videl je nekaj varnostnikov, ki so peljali ljudi ven iz zaprtega dela kampa za denar, zunaj na bližnji cesti pa so čakali avti,« piše v izjavi za javnost, naslovljeni »Boj za svobodo«.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Gejevske in lezbične družine so realnost. Ne samo take, ki so še vedno prisiljene živeti v »ilegali«, pač pa tudi »legalizirane«, »legalne«, pravno priznane. Pred skoraj desetimi leti je vrhovno sodišče slovenskima (in ameriškima) državljanoma istega spola, ki sta otroka posvojila v ZDA, posvojitev priznalo. Podobno je zatem družinske pravice pridobila slovenska družina istospolnih partnerjev, ki je v ameriški zvezni državi Kaliforniji to postala ob pomoči nadomestne matere.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Politika
Petnajstega februarja 2011 malo po enajsti dopoldan se je na spletni strani ene izmed radijskih postaj pod prispevkom o tatvinah, ki naj bi jih zagrešili Romi, pojavil naslednji zapis: »Par palc amonala, par bomb M75 in par AK-47 za vsak slučaj, mislim, da drugače ne bo šlo. Ali pa tista varianta eden po eden bi tudi šla, da se malo zamislijo. K. prosim za glasbeno željo: Korado/ Brendi, kam so šli vsi cigani.« Tožilstvo je pisca preganjalo zaradi sovražnega govora, a je bil konec leta 2013 pravnomočno oproščen. Številni podobni zapisi na spletu, tudi taki, da bi bilo treba na meji streljati prihajajoče begunce, so v Sloveniji še dandanes dovoljeni, pisce domnevno varuje svoboda govora.
-
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Družba
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo politično motivirano hujskanje k samoobrambi obmejnih prebivalcev pred begunci manifestiralo v obliki ustanavljanja paravojaških enot po zgledu tistih z ameriško-mehiške meje. Pred dnevi so mediji v lasti SDS ponosno objavili reportažico o delovanju prve takšne »vaške straže«. Vaški stražarji v »uniformah« so spregovorili o načinu delovanja, sledenju beguncem, streljanju v zrak …
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Slovenija je, če jo postavimo ob bok primerljivim evropskim državam, malodane oaza sovražnega govora. Je država, ki je zakonodajno najbolj med vsemi članicami EU zamejila možnosti za kazenski pregon sovražnega govora, vrhovno tožilstvo pa ga je z dodatno omejujočo razlago zakona povsem onemogočilo. Tudi na spletu je »svoboda govora« tako rekoč popolna, s tem pa je popolna tudi svoboda sovražnega govora. Družbenih omrežij za sovražne zapise uporabnikov v Sloveniji tako ni mogoče poklicati na odgovornost, kar lahko storijo v vedno več evropskih državah. Včasih so te omejitve vsaj za medije še veljale, z »uravnoteževanjem« medijskega prostora, ki se ga je v času vodenja države lotila SDS, pa so te omejitve padle. Stanje se je še poslabšalo, ko je ta stranka neposredno vstopila v lastništvo in upravljanje medijev, saj ti zgolj navzven delujejo kot »mediji«, dejansko pa gre za del strankinega ustroja. Zato seveda nimajo nobenih zadržkov pri širjenju sovražnega govora, to je del njihove politične agende.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Družba
Izpoved ženske, ki jo je v otroštvu zlorabil duhovnik
Žrtve spolnih zlorab povsem pričakovano nerade javno govorijo o svoji izkušnji. Žrtve spolnih zlorab duhovnikov še toliko težje, saj cerkev in posledično lokalno okolje še posebej močno pritiskata na žrtev. Molk pa koristi zgolj in samo cerkvi in duhovnikom, ki so zagrešili ena izmed najbolj zavržnih kaznivih dejanj. Zato razširjenost spolnih zlorab v cerkvi ostaja zavita v skrivnost in cerkvenim dostojanstvenikom omogoča minimiziranje problema. A vsaka zloraba je preveč, ne glede na to, v katerem okolju je do nje prišlo. To je zgodba, ki razkriva občutja ene od žrtev, ki jo je zlorabil duhovnik.
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Odvetnica in podpredsednica stranke Domovinska liga Lucija Ušaj Šikovec je pred časom ljudem, ki so jim »ilegalni migranti povzročili škodo«, ponudila svoje storitve – povabila jih je, naj se oglasijo pri njej, da bo zanje pripravila »skupinsko tožbo«. Skupinsko, ker je omenjenih oškodovancev kaznivih dejanj že toliko, da bi skupaj lahko vložili t. i. kolektivno tožbo zoper državo, ker ni poskrbela za varnost njihove lastnine.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Politika
Prihaja čas dopustov. Čas, ko bodo morda ljudje lahko, četudi za kratek čas, ugledali stanje na slovensko-hrvaški meji, ko jo bodo prečkali med potjo na morje. Na tej meji je zdaj že 116 kilometrov rezilne žice in 67 kilometrov »humanejše« panelne ograje, ki pa ima na vrhu vseeno razpeto rezilno žico. Tam patruljirata policija in vojska v polni bojni opremi. Dodatnih 40 kilometrov ograje je že na poti, država pa bo v kratkem mejo pokrila tudi z videonadzorom.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura
»Tudi letošnji Festival migrantskega filma vabi k razmisleku, zakaj se nekdo odloči in zapusti domači kraj v upanju na boljše življenje. Zakaj ne živimo vsi enakega udobja? Ali je res kraj rojstva lahko povod za srečno ali nesrečno življenje? Ali gre za slo po življenju ali za beg pred njim? Je drugačnost res drugačnost ali je le odsev nas samih, naš drugi jaz?« je pred letošnjim Festivalom migrantskega filma zapisala Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Zakaj se nihče ne ukvarja s stiskami, v katerih se znajdejo sodnice in sodniki?
V vsaki, še tako majhni skupini ljudi najdemo introvertirane in ekstrovertirane osebnosti, tihe in glasne, hitre in počasne, pedantne in šlampaste, »zdrave« in »bolne« … Prevladujoč socialni status, izobrazba, politična opredelitev ali druge osebne okoliščine v neki skupini na omenjene razlike nimajo posebnega vpliva. Zato imamo tudi takšne in drugačne ljudi, ki lahko usodno odločajo o prihodnosti drugih. Recimo takšne in drugačne politike in političarke. Ali pa sodnike in sodnice. A prvi pridejo in grejo, predstavniki sodne veje oblasti pa ostajajo, nemalokrat vso poklicno pot, v sodnih dvoranah.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Zakaj begunci tavajo po slovenskih vaseh?
Pred skoraj točno letom dni, 25. maja 2018, je tedanji generalni direktor policije Simon Velički izdal navodila o ravnanju z migranti, prosilci za azil. Celotnega besedila teh navodil javnost še vedno ne pozna. A bila so poslana vsem policijskim upravam, namenjena pa predvsem obmejnim policijskim postajam. Podatki kažejo, da odtlej le še manjšini »ilegalnih prebežnikov« uspe zaprositi za azil, čeprav so to pred tem praviloma storili vsi. Število ilegalnih prehodov meje pa je od maja lani očitno v porastu. Kako je to mogoče? Kaj se je zgodilo? Kaj piše v policijskih navodilih? Dejstvo je, da se je od njihove uveljavitve vse postavilo na glavo. In od takrat po slovenskih obmejnih vaseh tava vse več beguncev. Povezava med navodili države in ilegalnimi prehodi meje je jasna in nedvoumna.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Lahkotnost razveljavljanja ljudskih glasovanj
Vrhovno sodišče je z razveljavitvijo referenduma o drugem tiru postavilo visoke standarde za veljavnost ljudskega glasovanja, zato ni mogoče izključiti, da bo ustavno sodišče zdaj razveljavilo še ljubljanske občinske volitve. Ustavno pritožbo, tudi tokrat jo je vložil Vili Kovačič, so ustavni sodniki sprejeli skoraj soglasno in napovedali, da bodo vse drugo delo dali na stran in najprej odločili o tem vprašanju.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
»Moj komentar ob zadevi Radonjić: je poseben, ampak po mojem v bistvu pošten sodnik,« je na Twitterju zapisal znani kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Šlo je za odziv na številne razprave o tem, ali drži, kar je sodnik dejal o pritiskih nanj »z vrha pravosodja«, ali si je vse skupaj morda domišljal, o nekaterih objektivnih dogodkih napačno subjektivno sklepal … Zato je v tej zadevi še najbolje, če kar sodnik sam»spregovori« o sebi.
-
19. 4. 2019 | Mladina 16 | Družba
Nekateri za papeža Frančiška pravijo, da je revolucionaren papež, morda pretiravajo, a dejansko dela odločne korake. Tudi pri ukvarjanju s spolnimi zlorabami v cerkvi. Z njim se ne strinjajo vsi, niti v cerkvi ne. Med temi je vsaj posredno njegov predhodnik, upokojeni papež Benedikt XVI.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Družba
Podnebna tožba zoper Slovenijo
Bi državljani čisto okolje zase, za zanamce in za planet lahko iztožili pred sodišči, če drugače ne gre? Pravice do pitne vode, čistega zraka in nasploh čistega okolja pač spadajo med temeljne človekove pravice. Ni razloga, da temeljnih pravic v njih ne bi prepoznalo tudi sodišče.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Družba
Jože Kozina, vrhovni državni tožilec: Globoko preziram polpreteklo kolaboracijo
Jože Kozina je bil prvi tožilec, ki se je poglobil v gospodarski, korporacijski, bančni in davčni kriminal. Pred sodišči mu je uspelo dokazati, da so menedžerski prevzemi sprevržena in kazniva dejanja, ne pa občudovanja vredni finančni posli, ki jih varuje svobodna gospodarska pobuda. Pred časom je bil pred etično komisijo spoznan za »političnega« tožilca, čeprav je človek, ki niti na volitve ne hodi. Kozina pravi, da bi tožilski poklic moral biti poslanstvo, da bi tožilci morali bolje varovati pravice najšibkejših in ranljivih skupin ljudi. In živali. Da, tudi živali.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Družba
V mesecu dni zbrali več prijav spolnih zlorab, kot jih je cerkev v desetih letih
Mesec in pol bo minilo, odkar se je javnosti predstavila civilna iniciativa Dovolj.je, ki združuje ljudi blizu cerkve oziroma vernike in slovensko katoliško cerkev poziva, naj se vendarle začne iskreno ukvarjati s spolnimi zlorabami v cerkvi. Pokazali naj bi ji tudi pravo pot – zbirali pričevanja žrtev in jim svetovali, naj zlorabe prijavljajo policiji.
-
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Politika
Uprava za varstvo pred sevanji bo od vseh pristojnih zahtevala pojasnila glede rentgenskega slikanja prosilcev za azil, ki se opravlja v nenujne in nezdravstvene namene oziroma z izključnim namenom ocenjevanja starosti. Rentgensko slikanje ima neželene učinke, zaradi tega za to zdravstveno metodo velja posebej stroga zakonodaja, vendar ta po mnenju direktorja uprave Damijana Škrka v tem primeru ni spoštovana.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Družba
Presoditi, ali je Milko Novič kriv umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika ali je nedolžen, ni naloga javnosti, pač pa sodišča. Nekaj časa je Noviču kazalo slabo, tri leta je sedel v priporu, bil je tudi pravnomočno obsojen na 25 let zapora in začel prestajati kazen. A zdaj mu že nekaj časa kaže precej bolje. Od septembra lani se brani s prostosti, v bran mu je stopilo vrhovno sodišče, pred dnevi ga je razbremenil še sodni izvedenec za telekomunikacije.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba
Potem ko je tožilstvo umaknilo obtožnico zoper duhovnika Tadeja Strehovca, slednji pa razglasil zmago svobode govora, so se oglasili oškodovanci – posameznice in posamezniki, ki jih je duhovnikov spletni portal označil za predstavnike kulture smrti, nasprotnike pravice do »življenja nerojenih punčk in fantkov«, morilce skratka …
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Družba
Slovenija kot večina drugih evropskih držav izvaja številne ukrepe za zmanjšanje števila prosilcev za azil. Mednje sodi tudi ocenjevanje (prave) starosti prosilcev za azil, ki trdijo, da so mladoletni. Polnoletni prosilci za azil so namreč v precej slabšem položaju v postopku odločanja o mednarodni zaščiti oziroma pridobitvi statusa begunca. Slednje je logično, saj so mladoletniki brez spremstva, pogosto zelo mladi, včasih tudi otroci, po mednarodnem pravu deležni večje zaščite.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
Odgovornost, da sovražni govor za zdaj ostaja nereguliran, nosi stranka SD
Sovražni govor in širjenje lažnih novic, predvsem na spletu, sta vedno resnejši težavi, s katerima se posamezne države spoprijemajo bolj ali manj uspešno. Kako je s Slovenijo?
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
V posmeh pravu. Pa tudi morali in etiki.
Tožilstvo je odstopilo od pregona duhovnika Tadeja Strehovca, ki mu je očitalo sovražni govor zoper več javnosti znanih oseb, ki so se izrekle za (ustavno) pravico do splava. Tako se je odločilo, ker ni moglo ugotoviti, kdo je odgovoren za zapis na spletni strani v lasti Zavoda Kul, katerega direktor je Strehovec. Če torej ustanoviš spletni portal, prek njega v nepodpisanih člankih širiš nestrpnost do drugačnih in potem ne razkriješ imena pisca ali odgovornega urednika, je vse v redu?
-
Lucija Šikovec Ušaj in Andrej Šiško – somišljenika?
Potem ko je postalo jasno, da država misli resno s pregonom samooklicanega vodje t. i. Štajerske varde Andreja Šiška in soobtoženca Mateja Lesjaka, je Šiškovo obrambo prevzela odvetnica Lucija Šikovec Ušaj.
-
Slovenski skrajnež bo francoski evroposlanec?
Nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič se je po upokojitvi odločil za vstop v politiko. Za položaj evropskega poslanca bo kandidiral na listi francoske stranke Republikanska ljudska unija (UPR).
-
Za otroke (ločenih staršev) gre
Da so koristi otrok ločenih staršev najpomembnejše, poudarjajo vsi in vselej, tudi politika, ne glede na prepričanje. Politika tudi iz leta v leto sprejema nove in nove zakonske ukrepe, ki naj bi v tem pogledu kar najbolj zaščitili otroka, tako pred nasiljem v družini kot tudi pred neplačevanjem preživnine, ki je sicer tudi po zakonu ena izmed oblik nasilja nad otrokom. Pred leti je bil glede tega spremenjen celo kazenski zakonik, ki je zaostril kaznivo dejanje neplačevanja preživnine in zanj predvidel zapor. A realnost mater (in včasih tudi očetov), ki se znajdejo v tem položaju, se pogosto ne ujema z velikimi besedami o državni skrbi za otrokove koristi.
-
Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj že leta preskuša meje svobode govora, predvsem na družabnem omrežju Twitter. Za zdaj uspešno, saj se ji za objavljene besede še ni bilo treba zagovarjati pred uradnimi organi. Ji pa sovražni jezik, s katerim je zaslovela na spletu, nevšečnosti povzroča drugje. Pred dnevi prav zaradi njega ni bila imenovana za članico odbora za zdravje in socialno varstvo ljubljanskega mestnega sveta.
