• STA

    6. 3. 2023  |  Svet

    Zelenski / »Rad bi se posebej poklonil pogumu, moči in odpornosti vojakov«

    Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinske sile v Donbasu na vzhodu države bijejo bolečo in težko bitko. V okolici Bahmuta, kjer že tedne potekajo hudi spopadi, naj bi nazadnje odbile več kot 130 napadov. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v Donbasu obiskal Mariupolj, ki ga je Rusija zasedla maja lani.

  • STA

    6. 3. 2023  |  Politika

    Biden / O žrtvah rasističnega nasilja

    Ameriški predsednik Joe Biden se je v Alabami poklonil junakom tako imenovane krvave nedelje, ko so policisti 7. marca 1965 ob poskusu prečkanja mostu v mestu Selma surovo pretepli aktiviste za državljanske pravice temnopoltih. Ta dogodek je bil eden glavnih katalizatorjev za okrepitev gibanja za enakopravnost v ZDA.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Uvodnik / Nezadovoljstvo

    Ne zdi se, da se v vladi sploh zavedajo, da se stvari v družbi zelo in hitro zaostrujejo – že shodov upokojencev, pa čeprav jih v ozadju organizira Janševa SDS, ne gre podcenjevati. Žal največji del krivde za zaostrovanje nosita vlada in njen predsednik Robert Golob. Ta se je v začetnem zanosu odrekel političnemu znanju in izkušnjam – kljub vsem opozorilom, da mora neizkušen politik, ko gre za javne finance, imeti ob sebi izkušene in modre ljudi. Javne finance niso proračun, javne finance se začnejo pri družbenem in socialnem dogovarjanju. S tem se sedanji minister za finance sploh ne ukvarja.

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    Breme celibata

    V Zgornji Savinjski dolini najdemo majhno občino Mozirje, ima nekaj več kot 4000 prebivalcev, večinoma pa leži ob vznožju Golt na eni strani ter Dobrovelj na drugi. Hvali se, da je »vrata v zasanjano, neokrnjeno in eno najlepših alpskih dolin na svetu, Zgornjo Savinjsko dolino«. Že mogoče, Mozirje je lep kraj, občino pa že dolgo vodi isti župan. Krajani mu prijazno pravijo »Žužu«, kar je okrajšava za dva poklica, župnika in župana. Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je natančno to, najprej je bil 15 let duhovnik, šel je po klasični poti od semenišča do župnišča, nato se je odločil, da bo ta poklic opustil in odšel med laike. Leto kasneje je kandidiral na lokalnih volitvah v okolju, kjer je prej deloval kot duhovnik, in uspelo mu je. Župan Mozirja je že od leta 2002, prvič ga je podprlo 62 odstotkov volivcev, lani pa na lokalnih volitvah ni imel protikandidata.

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    »Celibat ni vsiljen – ni pa lahka izbira«

    Branko Cestnik je pater klaretinec, naloge in dela opravlja kot župnik v župniji Frankolovo. Cestnik ni običajen duhovnik, redno piše blog, napisal je dva zgodovinska romana, nekoč je bil zelo dejaven pri katoliških skavtih. Študiral je filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo, magistriral pa je iz teme Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca.

  • Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Simon Maljevac / »Najem stanovanja je čisto legitimna izbira in nikakor ne pomeni, da si kaj manj dosegel v življenju, če ga nimaš v lasti«

    Simon Maljevac (1981), diplomirani sociolog, od januarja letos vodi zagotovo eno najzahtevnejših ministrstev. Ravno sistemska ureditev stanovanjske politike in dolgotrajne oskrbe, ki spadata pod ministrstvo za solidarno prihodnost, bosta pomemben ali celo ključen lakmus, koliko socialna in solidarna država bomo.

  • Spolne zlorabe, celibat in dvoličnost

    Problem spolnih zlorab v cerkvi ima zelo dolgo brado. O njem obstajajo zapisi že iz 11. stoletja, kasneje o razširjenosti sodomije z dečki med kardinali in celo papeži piše tudi Luther. V sodobnosti je izbruhnil v devetdesetih letih v ZDA, najprej v obliki celovitega poročanja časopisa National Catholic Reporter, kasneje pa je fokus poglobil Boston Globe, ki je za dolgo serijo raziskovalnih člankov prejel tudi ugledno Pulitzerjevo nagrado. V sami rimskokatoliški cerkvi so se težave začeli lotevati šele po prvih pravnomočnih sodbah, s katerimi so bile žrtvam dosojene milijonske odškodnine; te skupaj do danes segajo v milijardne zneske. Okoli leta 2010 se je pozornost z izključno ZDA usmerila še na Evropo, kjer posebne preiskovalne komisije v različnih državah postopoma odkrivajo grozljive statistike zlorab – a nekatere komisije tudi same poudarjajo, da gre le za vrh ledene gore, saj cerkvene oblasti sistematično preprečujejo dostop do informacij. Modus operandi je razen redkih izjem enak povsod po svetu: prikrivanje zlorab in minimiziranje njihovega pomena, skrivanje storilcev zaradi skrbi za »dobro ime« cerkve, njihovo premeščanje med župnijami, tudi pritiski in celo grožnje žrtvam, če ne gre drugače, pa sodne poravnave tik pred pravnomočnimi sodbami.

  • Uredništvo

    5. 3. 2023  |  Politika

    »V zadnjem letu dni Slovenija ni tema v Bruslju«

    "Leta 2021 sem opozarjal predvsem na škodo, ki se povzroča Sloveniji z določenimi potezami tedanje vlade glede svobode medijev, predvsem pri vprašanju financiranja STA, in neodvisnosti sodstva ter tožilstva in neimenovanja slovenskih kandidatov za evropska tožilca. To so bile teme, o katerih se je v Bruslju govorilo. Ne samo v evropski komisiji, temveč tudi v evropskem parlamentu. S svojim oglašanjem sem hotel samo opozoriti na škodljivost tovrstnega početja. In vesel sem, da je že tedanja vlada zaznala škodljivost tovrstnega početja ter ga zapisala v svoj sklep, ko je vendarle sklenila poslati imeni dveh ​tožilcev v Luksemburg na evropsko tožilstvo. V zadnjem letu dni Slovenija ni tema v Bruslju. Na teh področjih gotova ne. Slovenija ni prepoznana kot problematična država. Tokrat je situacija normalna."

  • Borut Mekina

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Komentar

    Komentar / Prvo leto vojne

    Z Ukrajino sem prišel v stik ob prelomu tisočletja. V Budimpešti sem študiral mednarodne odnose, imel pa sem dva cimra: Ukrajinca in Rusa. Oba sta bila doktorska študenta in dobra tovariša. Našla sta se nekako tako, kot so se našli številni študenti iz nekdanje Jugoslavije, ki so začutili minulo tradicijo bratskosti. Rusu je bilo ime Mihail in se je kasneje izselil v Kanado, Ukrajincu pa Dmitro.

  • Uredništvo

    5. 3. 2023  |  Družba

    »Zelo težko je delati, če moški na vse pretege zanikajo neenakosti«

    "Zelo težko je delati, če moški na vse pretege zanikajo neenakosti, so slepi za krivice, ženskam pa je nerodno priznati, da so ujete v te neenakosti. Težko je najti jezik in umetniški pristop. Včasih zavidam sociologinjam, sociologom in akademskim feministkam, feministom, ker imajo položaj, ki se ga lahko držijo. Umetniški pristop pa je nekaj drugega."

  • Stanka Prodnik

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Prenos je bil – prenos še bo!

    Vse se da, če je volja. Vse se da, če so protestniki »naši«. Ko niso bili »naši«, se je tedanji premier Janez Janša zgražal na Twitterju nad vsako omembo protestov na spletni strani TV Slovenija, brez milosti napadal POP TV, njeno odgovorno urednico Tjašo Slokar in njeno družino, ker je ta televizija redno poročala s petkovih in drugih protestov proti njegovi vladi.

  • Luka Volk

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    Boj za upokojence

    Maja 2021 je na ljubljanskih ulicah potekal najbolj množičen protest proti takratni, Janševi vladi. Po ocenah pobudnikov petkovih protestov, ki so bili tedaj prav vsak teden, se je na tako imenovani vseslovenski vstaji za predčasne volitve zbrala večdesettisočglava množica, ki je zasedla križišče Celovške, Bleiweisove in Gosposvetske ceste – Trg republike pred parlamentom je namreč ogradila policija – in obsodila pobesnelo kadrovanje, izkoriščanje epidemije za obračunavanje s protestniki in poskus strani takratne oblasti, da bi razgradila pravno državo. Zgolj dan kasneje se je na spletnem portalu e-Maribor.si, odgovorni urednik katerega je član lokalnega odbora SDS v Dupleku Mitja Grmovšek, znašel poziv nekdanjega poslanca taiste stranke Pavla Ruparja. Naj se, »če si upajo levičarji in privilegirani brezdelneži«, na ulice odpravijo tudi protestniki, »hvaležni za dobro vodenje države«, ki naj pokažejo, »da Janša ni sam, da vlada ni sama in da tista zblojena ’proletarska’ horda ne more več ustrahovati nikogar v tej državi«.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    »Vsaj 49 otrok je bilo podvrženih prostituciji«

    Društvo Ključ deluje na področju trgovine z ljudmi, pri čemer je daleč največji delež njihovih uporabnic žrtev prostitucije. Zdaj so izvedli raziskavo o prostituciji med mladimi v Sloveniji in ugotovili, da bi lahko bilo v Sloveniji v zadnjih petih letih v prostitucijo prisiljenih tudi do 248 mladoletnih oseb, večinoma deklet. Pogovarjali smo se s Polono Kovač, politologinjo z magisterijem iz socialnega dela, ki predseduje društvu zadnji dve leti, v različnih vlogah pa tam deluje že od leta 2006.

  • Borut Mekina

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    Tvegani eksperiment

    Do konca marca naj bi se na ministrstvu za zdravje odločili, ali bodo v programe skrajševanja čakalnih vrst vpregli še zasebne zdravnike. Po koncesionarjih, ki lahko s svojimi zaposlenimi že zdaj brez posebnih ovir opravljajo storitve brez količinskih omejitev, bi lahko torej za njimi na vrsto prišli še tisti čisti zasebniki, ki jih doslej z javnim denarjem nismo financirali in ki so svoje storitve ponujali zgolj na trgu. S tem bi lahko rešili zdravstveno krizo, razmišljajo na ministrstvu. Toda vse bolj kaže, da ima spodbujanje dela zdravnikov zunaj javnega sistema negativne učinke. Oziroma drugače: da povzroča selitev zdravnikov med zasebnike.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Dva leva

    Komentar / Laibach pred velikimi kijevskimi vrati

    Pravzaprav je še najlažje v tem vrtincu jeze, sovraštva, averzije in norosti razumeti same Ukrajince. Ni nujno, da ti ubijejo starše, otroke, sorodnike, prijatelje, znance, dovolj je že, da ti nasprotnikove granate porušijo dom, ki si ga z ljubeznijo in muko gradil, da imaš težave z naklonjenim ali vsaj strpnim sprejemanjem in prepoznavanjem pozitivne podobe nasprotne strani. Iracionalnost in norost je pač normalna patologija vojnega časa in divjanja. A kaj je narobe storil Laibach, da so se organizatorji odrekli njegovemu gostovanju? Prav nič. Povedal je, da v Ukrajini poteka nekakšen proxy war, kot bi rekel Zbigniew Brzezinski, a je hkrati kar najbolj neposredno in nedvoumno prepoznal žrtev (Ukrajino) in napadalca (Rusijo) z nazorno prispodobo Davida in Goljata. Ni pa se hotel odpovedati poklonu ruski umetnosti: »Da ne bo pomote – obožujemo rusko literaturo, glasbo in umetnost. Ljubimo Dostojevskega, Bulgakova, Čajkovskega, Skrjabina, Majakovskega, Tatlina, Rodčenka in El Lissitzkega – če naštejemo le nekatere – in vedno jih bomo.« To je bilo dovolj za odpoved koncerta. Laibach je tako ostal pred velikimi vrati Kijeva, kot sta ta čas celo Hartmann in Musorgski, ki sta jim postavila veličasten in večen spomenik. A sama odpoved je bolj, kot bi bil izpeljan koncert, demonstracija avtentične evropske vizije in strategije – Evrovizije. Nedvomno, Ukrajinci so tokrat ravnali zelo evropsko!

  • Uredništvo

    3. 3. 2023  |  Družba

    FOTOGALERIJA / Podnebni štrajk: »Na mrtvem planetu ni dobička!«

    Mladi za podnebno pravičnost so na današnjem Podnebnem štrajku pod geslom "Obljube razne, še vedno prazne", ki se je pričel ob simbolični uri 13.05 (pet minut čez polno uro, ker z zelenim prehodom že zamujamo!), ponovno zahtevali socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod. "Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo resnejše spopadanje s podnebno krizo in konkretne ukrepe. Dovolj je besedičenja, skrajni čas je za dejanja!" so zapisali Mladi za podnebno pravičnost.

  • Borut Mekina

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Uradno: Nova24 je propagandno sredstvo SDS

    Računsko sodišče je, kot je razvidno iz revizije porabe denarja za lansko predvolilno kampanjo, objavljene ta teden, največje nepravilnosti ugotovilo pri SDS. Pri 670 tisoč evrih, kolikor so jih v tej stranki namenili za predvolilno kampanjo, je odkrilo za približno 170 tisoč evrov nepravilnosti in stranko ovadilo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. V stranki naj bi bili kot dokazilo za nekaj prejetih brezplačnih storitev predložili kar fiktivne pogodbe z osebami, ki po mnenju računskega sodišča ne obstajajo. Težava je nastala zaradi »nepoznavanja pravil gospoda, ki nam je pomagal pri lepljenju plakatov. Verjamemo, da bo tudi policija razumela, da ni šlo za naklep,« so v stranki zaplet pojasnili za STA.

  • Damjana Kolar

    4. 3. 2023  |  Kultura

    Filmi tedna / Festival dokumentarnega filma

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 10. do 17. marca potekal 25. Festival dokumentarnega filma (FDF), ki bo ponudil 20 celovečernih dokumentarnih in 8 kratkih filmov. Za nagrado Amnesty International Slovenije se bo v tekmovalnem programu potegovalo pet filmov. V ospredju letošnjega festivala bodo okoljevarstvene teme.

  • Luka Volk

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Predsednica si želi več denarja / Pahor naj bi bil prevelik zapravljivec

    V uradu predsednice države naj bi si bili želeli za letošnje delovanje zagotoviti dodatni denar, a so jih z ministrstva za finance obvestili, da to praviloma ni mogoče, poroča N1. Potrebovali bi dodatnih 169 tisoč evrov, denar pa bi namenili za predsedničine mednarodne dejavnosti in plače zaposlenih, saj se bodo te letos zvišale, za investicijsko vzdrževanje stavbe, v kateri je predsedničin urad, pa naj bi potrebovali dodatnih 150 tisoč evrov. A vzrok, zakaj je predsedničin mošnjiček tako prazen, je nenavaden: krivo naj bi bilo čezmerno zapravljanje prejšnjega predsednika.

  • Vanja Pirc

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura

    Cenzura / Prepovedani glasovi

    Plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič je za spletni medij N1 prvič javno spregovoril o pritiskih med režiranjem letošnje državne proslave ob dnevu kulture. O tej se še vedno govori, predvsem zaradi protesta Svetlane Makarovič zoper upravni odbor Prešernovega sklada, ki je proslavo pripravil, pa tudi zaradi nagačenega zajca v odlomku iz lutkovne predstave Tina Grabnarja.

  • Uredništvo

    4. 3. 2023  |  Kultura

    »Nacionalni miti vodijo samo v sranje«

    "Odzivi so se zvrstili v razponu 360 stopinj: nekateri filma nikakor ne marajo, nekatere filmske kritike izrazito moti domnevno pomanjkljiva narativno-dramaturška linija, razne nacionaliste pa film moti, češ da Iliri že niso bili taki barbari, da so imeli sijajne palače … Že res, ampak ne na kraju in v obdobju, ki ga opisuje Illyricvm. Film sproža tudi zelo žolčne debate o genetiki, kdo smo in od kod smo, saj si predstavljate. Spet drugim pa je resnično zelo všeč – dobro se mi zdi, da sproža različne reakcije in da je revitaliziral naše dojemanje zgodovine. Iliri zdaj za marsikoga ne bodo več popolnoma prazen koncept – "Iliri, kdo hudiča so že to?" . Videli so vsaj en film, pa čeprav se potem pričkajo, da tako pa že ni bilo."

  • STA

    3. 3. 2023  |  Družba

    Mladi za podnebno pravičnost / »Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo«

    Mladi za podnebno pravičnost so danes s protestom v središču Ljubljane glasno opozorili na ignoranco oblastnikov do reševanja okoljske krize in jih pozvali k ukrepanju. Na shodu so se jim pridružili tudi somišljeniki iz drugih organizacij, gibanj in sindikatov. "Danes smo tukaj, ker imamo dovolj praznih obljub," je poudarjala zbrana množica.

  • Uredništvo

    3. 3. 2023  |  Politika

    Pod krinko upokojencev in pokojnin se skrivajo politikantski interesi

    "Problem je, ko se pod krinko demokracije, upokojencev in pokojnin skrivajo politikantski interesi, to pa v imenu svobode celo prenaša javni medij. Nekaj podobnega se je denimo zgodilo leta 1994, ko so v državnem zboru odstavljali obrambnega ministra Janeza Janšo v takratni vladi Janeza Drnovška, pa je Televizija Slovenija prenašala izredno sejo in se s sliko selila tudi na Trg republike, kjer se je zbralo nekaj tisoč Janševih podpornikov. Orožarske afere tistega obdobja so takrat dosegle vrelišče, šušljalo se je celo o vojaškem udaru."

  • Uredništvo

    3. 3. 2023  |  Družba

    Tina Gaber / »Si ljudje tega v resnici želijo?«

    "V moji glavi so ljudje dobri, imam jih rada. Menim, da smo Slovenci srčen narod. To navsezadnje vedno znova dokazujemo. Znamo stopiti skupaj, pomagati, se nasmejati. Smo brihtni, marljivi in iznajdljivi. Pošteni. Zato ne dovolim, da bi me peščica manj zadovoljnih prepričala o nasprotnem. Seveda to ne pomeni, da me kakšna opazka ne prizadene. Nič me ne zaskeli bolj kot krivica, neresnica. A kako naj bi vstala v nov dan, če bi verjela, da so vsi takšni, da vsemu verjamejo in slabo mislijo? Potem bi tudi jaz v sebi nosila žalost. Ne! Verjamem v dobre ljudi. In ti so v večini."

  • Užaljeno maščevanje

    Nekdanji italijanski premier in dejansko drugi človek aktualne italijanske vlade Silvio Berlusconi je v času premierstva trdil, da je bil Benito Mussolini »največji italijanski državnik«, da je bil »benigen« (blag, mil, prijazen, nenevaren), da »ni nikoli nikogar ubil«, da je »ljudi pošiljal v ječe, kjer so bili kot na počitnicah«, in da nasprotnikov ni pošiljal »v koncentracijska taborišča, pač pa le na obvezne počitnice«. Slovenci so komaj čakali, da jih pošlje v kako koncentracijsko taborišče. Ja, komaj so čakali, da jih pošlje na počitnice. V pravo, ekskluzivno letovišče – recimo na Rab.

  • Avtokaraoke po policijsko

    Ko je Boštjan Poklukar pred dnevi še drugič postal notranji minister, je vlada na njegov predlog imenovala novega prvega moža policije. Boštjana Lindava, ki mu profesionalnosti res nihče ne drzne odrekati, še kritiki iz političnih vrst zgolj nekaj mencajo, je zamenjal Senad Jušić. Kdo je novi generalni direktor policije, ki sicer ni bil imenovan za polni mandat, pač pa za vršilca dolžnosti? Kaj njegovo imenovanje pomeni za policijo, ki se ji nikakor ne uspe stabilizirati, že odkar sta po njej začela lomastiti vlada Janeza Janše in njen notranji minister Aleš Hojs?

  • STA

    3. 3. 2023  |  Družba

    Vsaka tretja ženska pod pragom tveganja revščine v Sloveniji starejša od 65 let

    Delež starejših žensk narašča, z zviševanjem starosti pa se stopnja tveganja revščine pri ženskah zvišuje bolj kot pri moških. Lani je pri nas pod pragom tveganja revščine živelo 251.000 prebivalcev, od tega 52 odstotkov žensk. Vsaka tretja, ki je živela pod pragom tveganja revščine, je bila stara 65 let ali več, so pred 8. marcem navedli na Sursu.

  • Luka Volk

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Politika

    Akcijski načrt

    V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prejšnji teden sprejeli tako imenovani akcijski načrt v obrambo osamosvojitve Slovenije in njenih vrednot, ki jih je vlada, kot so zapisali, z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (in s tem z odpravo prvega) načrtno poteptala. V prihodnjih tednih nameravajo ustanoviti koalicijo proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi, napovedujejo tudi protestno zborovanje in poziv k interpelaciji vlade. Kljub prvotnim napovedim pa kaže, da se bo odločitvi vlade uprla zgolj peščica vojnih veteranov.

  • Peter Petrovčič

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura

    Spomenik v obliki črke »Ć«

    Konec februarja se spominjamo izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v zgodovini države Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 tujcev, po rodu večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik, in jim odvzela vse pravice, uničila družine. V resnici bi bilo pravilneje, če bi rekli, da ob tem času vsako leto opominjamo, da te krivice niso bile nikoli popravljene.