Grega Repovž

21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Uvodnik

Uvodnik / Kaj je bil Anže Logar?

Na večer evropskih volitev, ko je postalo jasno, da je SDS pod vodstvom Janeza Janše ne samo zmagala, ampak povečala število svojih poslancev, je bilo jasno, da je veliki poraženec še nekdo drug poleg levoliberalne vladajoče koalicije: to je namreč poslanec stranke SDS, človek, ki je sicer medlo in mencajoče napovedoval, da se bo postavil kot druga izbira na desnici, Anže Logar.

Pesnico Svetlano Makarovič zdaj toži samo še novinar Jože Možina

Potem ko se pravni proces, ki ga je zaradi domnevne razžalitve zoper pesnico Svetlano Makarovič sprožil novinar TV Slovenija Jože Možina, vsebinsko sploh še ni začel, saj se je na prvi obravnavi zapletlo zaradi proceduralnih razlogov, se je RTV Slovenija kot ena izmed dveh tožečih strank iz postopka preprosto umaknila. Svetlano Makarovič zdaj toži le še Možina, ker naj bi v svoji satirični pesmici Utrip laži grobo posegla v njegovo čast in dobro ime ter ga obtožila lažnivega novinarstva. »Pisanje toženke je objektivno žaljivo, neetično in nedostojno,« je zapisano v tožbi, sama pesem pa naj bi bila »v zadevah javnega pomena puhla, brez vsebine in namenjena žaljenju, blatenju in očrnitvam.« Možina sicer zahteva opravičilo, objavo sodbe in plačilo odškodnine (v znesku 2000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi).

Slovenija zgolj sramežljivo spremlja porast neonacističnih gibanj v državi

Marsikdo se bo še spomnil, s kakšno lahkoto je policija razpustila povsem mirne shode proti avtoritarnosti vladanja v času zadnje vlade Janeza Janše. Včasih je bilo dovolj že, da so množici očitali oviranje prometa. Ko pa so se v središču prestolnice dva dni pred evropskimi volitvami zbrali neonacisti, dvigovali iztegnjene desnice in razobešali nacistične simbole, se to ni zgodilo.

TV komentar / Le kaj je rekel Matjaž Nemec?

Tudi plačani gledalci televizije, torej podpisana Stanka Prodnik kot avtorica teh vrstic, včasih ne moremo več, na primer ne moremo po mesecu predvolilnih oddaj in štirih dneh povolilnih analitičnih oddaj pogledati še ene Tarče na to isto temo s temi istimi ljudmi, ki smo jih morali gledati en mesec. Saj, če bi bil kdo drug, kakšen nov, morda sociolog ali kulturolog, ampak ne: spet so bili v studiu kandidati. Razumemo, razumemo, pač gospa Erika in gospa Tarča tudi hočeta dodati svoj lonček k volitvam. Pa res ni drugih ljudi? Ni mogoče najti res nič novega? Je to načrtno mučenje nas gledalcev? Je gledanost previsoka?

Sto milijonov za gradnjo javnih stanovanj

Stanovanjska kriza je, kot pravi nekdanji koordinator Levice Luka Mesec, največja socialna kriza pri nas. Ima prav, lastniško stanovanje je za mlade, predvsem v Ljubljani, nekaj nedosegljivega. Vlada se je odločila poseči na trg nepremičnin in v prihodnjih letih se obeta pospešena gradnja javnih stanovanj. Kakšni so načrti? Kako ljudi privabiti v javna najemniška stanovanja in ali bo finančna intervencija države res ustavila skokovito rast cene kvadratnega metra stanovanj?

Za koga dela javni zavod?

Septembra lani je občina Kanal ob Soči zahtevala od Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) podatke o okoljskih meritvah, ki jih kot pooblaščeni izvajalec izvaja za cementarno-sosežigalnico odpadkov Salonit Anhovo, po novem Alpacem Cement. Vendar NLZOH, ki je javni zavod, podatkov noče dati. Še več; ko mu je razkritje okoljskih podatkov konec aprila letos naložila Informacijska pooblaščenka, je namesto razkritja sprožil tožbo in zdaj odločbo pooblaščenke spodbija na sodišču.

Vlado Miheljak

21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Dva leva

Komentar / Zdrava telesa SDS

Janez Janša se rad predstavi kot maturant klasične gimnazije v Stični. Gimnazija vsekakor da omiko, a ker kvari telo, so številni ignorirali njeno učenje. Tako tudi Janša ne v gimnaziji, pa tudi ne na (takrat še) režimskem študiju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ni izvedel, da se v izvirnem zapisu starorimski pesnik Juvenal pravzaprav norčuje iz predpostavke o zdravem telesu kot prvem pogoju zdravega duha in vzklikne: Molimo, da bi bilo v zdravih telesih vsaj malo zdravega duha! Torej, zapisano je v optativu (želelnem naklonu), ne pa v indikativu (povedni naklon potrjevanja opisane realnosti). No, Janša ni edini, ki replicira ponesrečeno interpretacijo satirikove krilatice. Hitler se je v Mein Kampfu in tudi v več drugih govorih in pogovorih pritoževal nad imperativom meščanske sekuritete, ki je glorificirala in fetišizirala vednost. Zato je videl prednacistično šolsko in splošno izobraževanje ljudstva, ki ni bilo podrejeno urjenju teles kot prvemu pogoju usvajanja vednosti, kot škodljivo. Njegov sopotnik Robert Ley je v tistem času zapisal, da je »vednost brez karakterja naravnost škodljiva za ljudstvo«. Nacistični pedagog Karl Seibold pa, da je »pomembnejše kot razum srce, pomembnejša kot vednost pa vera«. Pač zato, da bi dosegel pri sledilcih duh žrtvovanja in brezprizivno pripadnost. Zato telesna vadba ni zgolj in predvsem v funkciji pridobivanja in preizkušanja veščin in spretnosti, ampak v funkciji ostrenja karakterja. A po drugi strani je »bolno telo« nosilec izrojenega duha. Kar posledično proizvede tudi izrojeno umetnost. Tako imenovano Entartete Kunst. Tudi z zgodovinskim kontekstom in razumevanjem tega pojma ima Janša hude težave. A to ne zmoti njegovih sledilcev in članov stranke, ker njihova zdrava telesa povozijo njihov zmerno zdravi duh.

Zakaj je Kevin Spacey padel z ladje

Tema. Noč. Nenadoma slišimo hrup in zaviranje avtomobila, tresk – in pasji cvilež. Avtomobil je očitno povozil psa. Iz hiše butne moški, ki pogleda sem ter tja, stopi do psa, ki leži na ulici, in počepne, rekoč: »Obstajata dve vrsti bolečine. Bolečina, ki te ojača, in nekoristna bolečina. Vrsta bolečine, ki pomeni le trpljenje. Nimam potrpljenja z nekoristnimi stvarmi.«

SDS / Stranka protiustavnih zavez

Po poročanju medijev je Janez Janša v prvem komentarju volilnega rezultata evropskih volitev dejal, da so vsi njihovi kandidati za evropske poslance in poslanke vnaprej podpisali zavezo, da se vrnejo v Slovenijo, če bo SDS v prihodnje sestavljala vlado in jih bo mandatar potreboval doma.

Zakaj vzhodna Slovenija najbolj podpira legalizacijo konoplje za osebno uporabo?

Ob evropskih volitvah so državljani glasovali na štirih posvetovalnih referendumih, dva izmed njih pa sta se ukvarjala z zakonskim statusom konoplje v Sloveniji. Prvi, ki je preverjal, ali se volivci strinjajo z gojenjem in predelavo konoplje za medicinske namene, je uspel z veliko razliko: za je glasovalo 66,7 odstotka volivcev. Pri drugem referendumu o legalizaciji omejene osebne rabe pa je bil rezultat bolj tesen: za je glasovalo 51,5 odstotka volivcev.

Slovenski šolarji so manj ustvarjalni od vrstnikov po svetu 

V torek so na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani predstavili izsledke raziskave PISA o podpovprečni sposobnosti ustvarjalnega mišljenja slovenskih petnajstletnikov. PISA je mednarodna raziskava, ki jo koordinira OECD, in na nekaj let meri bralne, matematične in naravoslovne sposobnosti petnajstletnikov. Rezultate za leto 2022 smo dobili decembra lani, ti pa so pokazali, da je glede na leto 2018 Slovenija nazadovala pri vseh treh kategorijah glede na ostale članice OECD. Kljub temu so bile matematične in naravoslovne sposobnosti še vedno nadpovprečne, medtem ko je bilo bralno razumevanje slovenskih šolarjev podpovprečno. »Priznam, kar nekaj dni sem potreboval, da sem sprejel, da smo padli tako globoko,« je takrat izjavil nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber.

Parado ponosa so zaznamovali manjši, četudi neopravičljivi incidenti

Po lanskoletni ljubljanski paradi ponosa, ki so jo zaznamovali izbruhi nasilja, prisotnost identitarcev, ki so udeležencem povorke kradli zastave in jih zažigali, ter propagandna akcija podmladka SDS – ne nazadnje pa tudi shod neonacistov v Ljubljani dober teden prej –, ni bilo ravno hvaležno pobirati stav, ali bo letošnja povorka minila v miru. K sreči so jo tokrat zaznamovali zgolj manjši, četudi neopravičljivi incidenti, predvsem pa močan pridih solidarnosti številnih udeležencev s Palestinci, ki še vedno trpijo pod škornjem izraelske oblasti, in dejstvo, da je povorka letos potekala ob okrogli 40-letnici gibanja mavrične skupnosti pri nas.

N'toko

21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Žive meje

Komentar / Kaj hočejo volivci?

Vtednu po evropskih volitvah smo bili priča vrsti nenavadnih odzivov. Kot je pripomnil eden izmed analitikov, bi človek ob opazovanju kandidatov dobil občutek, da so zmagali prav vsi. Tudi stranke, ki so izgubile tisoče volivcev, so praznovale. Iz zmage desnice in kolapsa leve sredine se je izcimila medijska zgodba, da je center preživel in da so volivci vendarle še vedno naklonjeni liberalnim idejam. Ne le da liberalci svojega poraza niso doživeli kot poraz, ampak so slavili nekakšno duhovno zmago, češ: »dobili smo vse referendume!« – in takoj dodali, da rezultatov ne bodo takoj uzakonili, ampak bodo za to »iskali družbeni konsenz« … Čez leto dni bodo torej tudi te zmage postale nove neizpolnjene obljube na seznamu razočaranj. Odziv strank na poraze je bil še najbolj podoben Golobovemu obisku košarkarske tekme v Dallasu, od koder je objavljal nasmejane selfije, medtem ko je Dončić izgubljal ključno tekmo finala.

Podpora najranljivejšim

Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki bi lahko pripomogle, da bi približno 3200 kulturnikov s tem statusom, ki predstavljajo četrtino vseh samostojnih delavcev v kulturi, poslej živelo vsaj nekoliko dostojneje. Področje kulture je namreč v primerjavi z drugimi panogami nadpovprečno, celo izrazito prekarno, kar je značilno zlasti za ožje področje žive kulture, hkrati pa so prihodki večine delavcev v panogi podpovprečni, kar velja tudi za samozaposlene, ki so najranljivejši in pravno najmanj zaščiteni kulturni delavci. Zato ne preseneča, da so napovedane spremembe usmerjene prav k izboljšanju njihovega ekonomskega položaja.

Avstrijska ministrica, ki je rešila evropsko zakonodajo o obnovi narave

»Evropska unija je ta ponedeljek dokazala, da lahko še vedno sprejme zeleni zakon. Vse, kar je bilo potrebno, je bila drzna avstrijska ministrica, ki je bila pripravljena zavreči svojo službo, tvegati tožbo lastne vlade in potencialno uničiti svojo koalicijo.« Tako je vplivni bruseljski medij Politico v ponedeljek zvečer pikro strnil okoliščine, v katerih je bila po vseh zapletih le sprejeta uredba EU o obnovi narave.

Propadanje kulturnega spomenika

V središču Ljubljane imamo spomenik. Državljani Slovenije ga imamo v lasti 52 odstotkov, v našem imenu pa z njim upravlja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Tisti, ki stanujemo v Ljubljani, imamo v lasti še preostalih 48 odstotkov spomenika; v našem imenu ga upravlja mestna uprava. A ker je Ljubljana tudi del države, imamo torej državljani v lasti celoten spomenik. Spomenik, ki vidno in nezadržno propada.

»Romski«, slabšalni pridevnik

Ko se je prejšnji teden na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice zgodilo medvrstniško nasilje, je župan Ivan Molan na Facebook profilu občine Brežice objavil opis dogodkov, ki se začne z besedami, da je »romski učenec napadel osmošolca v razredu«. Je to sovražni govor? Je brežiški župan storil kaznivo dejanje spodbujanja nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do dveh let? Pretiravamo?

Forenzična arhitektura in urbicid / Tokrat žal o rušenju domov in ne o njihovi gradnji

V Gazi smo priča enemu največjih genocidov in urbicidov v 21. stoletju. Izraelska vlada je na Hamasov teroristični napad 7. oktobra 2023 odgovorila silovito, tako silovito, da še vedno, že osem mesecev, bombardira gosto naseljeno palestinsko Gazo. Do nedavnega sta v njej živela okoli dva milijona prebivalcev. Doslej so ubili 40.000 civilnih prebivalcev, med njimi je največ otrok in žensk; torej tistih, ki pomenijo prihodnost Palestine. In kot poročajo le nekateri mediji, izraelska vojska prodira na palestinsko ozemlje, ruši domove in mori civilno prebivalstvo. Zob za zob, a hkrati so na delu tako imenovani kriteriji umetne inteligence za identificiranje sovražnih ciljev, ki v vojaških akcijah predvidevajo, koliko civilistov naj bo žrtvovanih ob iskanju Hamasovih vojakov. Nekateri podatki pravijo, da je en Hamasov vojak »vreden« 15 civilnih prebivalcev oziroma tistih, ki so tako imenovana kolateralna škoda. Grozno in nedoumljivo! O človeški »kolateralni škodi« odloča več med seboj povezanih izpopolnjenih računalniških sistemov, s katerimi v realnem času vojaški štab spremlja število ciljev na zemlji. Brez omahovanja lahko trdimo, da se na ozemlju Gaze izvajata urbicid in genocid.

dr. Bogomir Kovač

21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Ekonomija

Komentar / Brez odgovora

Nenavadno mednarodno politično srečanje o miru v Ukrajini sredi junija 2024 v švicarskem letovišču Burgenstock je skrbno izbran zaključek globalne medijske podpore vojni v Ukrajini. V Berlinu so najprej gostili mednarodno konferenco o obnovi Ukrajine, potem je vrh skupine G-7 v Italiji zgolj potrdil politični dogovor o vsestranski in dolgoročni pomoči tej nesrečni državi. Odločitev je jasna, Zahod si želi nadaljevanje vojne in ne miru. To preprosto ustreza geostrateškim interesom ZDA, manj EU, koristi Zelenskemu, manj Ukrajini. Zanj je vojna politična rešitev, podobna Netanjahujevi usodi v Izraelu. Za zahodni svet pa je to zgodba katastrofalnih izbir, hipokrizije, izgube kredibilnosti. Politični mesečniki v Bruslju, Washingtonu in drugod nas korak za korakom vodijo v novo evropsko in svetovno vojno. In ko grozote Ukrajine postanejo EU in apokaliptična Gaza podoba sveta, potem ni več poti nazaj. Dejansko se pod krinkami mirovnih konferenc in povojnih obnov skrivajo vojno hujskaštvo, politične manipulacije, banalnost zla. Žal v tretji svetovni jedrski vojni v dobi navdihujočega antropocena ne bo zmagovalcev. Naša usoda tiči v igri prestolov vojnih zločincev od Moskve do Washingtona, Pekinga in Bruslja.

Janko Lorenci

21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Kolumna

Komentar / Olajšanje

Iz bližnjih francoskih volitev, ki jih je predsednik Macron sklical po svoji polomiji na evrovolitvah, se lahko izcimi karkoli: mršava Macronova zmaga (najmanj verjetno), zmaga po novem sodelujoče levice (ni povsem izključeno) ali zmaga skrajne desnice (najverjetneje). Slednje bi še bolj razmajalo unijo.

Prostori plemenitosti in človečnosti

Arhitekturo Maruše Zorec sta že pred desetletjem slovenska in mednarodna strokovna javnost prepoznali kot izredno in odlično. Vrednote njene arhitekture so opazili tudi pri nemški Družbi Heinricha Tessenowa (Heinrich Tessenow Gesellschaft) in ji za njen izredni opus 8. maja letos v Arhitekturnem centru Severnega Porenja - Vestfalije v Dortmundu podelili medaljo Heinrich Tessenow 2024. Kot so zapisali na Skladu Heinricha Tessenowa, so prejemniki medalj ustvarjalci izjemnih ustvarjalnih dosežkov na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Medaljo so ji podelili za njen arhitekturni opus in predstavili izbor projektov iz obdobja 1999– 2019. V obrazložitvi so zapisali, da se v nizu prenov kulturne dediščine »jasno odraža njena strokovna kompetentnost, ki jo dopolnjuje visoka občutljivost za posebnosti določenega kraja in arhitekture. Posebno pozornost namenja materialom ter hkrati zaupa v obstoječe možnosti in arhitekturne danosti objekta, ki ga prenavlja. S prenovo pa tudi odkriva njegove skrite vrednosti. K vsaki nalogi pristopi s spoštovanjem in v vsakem projektu je viden izrazit občutek za ravnovesje.«

Slovensko-avstralska oblikovalska naveza, ki briše meje med oblikovanjem in umetnostjo

Kavna mizica s puščavskim peskom, pult iz »napihnjenih« opek, plešoča zibelka in stol, ki z zašiljenimi koničastimi robovi v spomin prikliče zobotrebce. Slovensko-avstralski oblikovalski tandem Soft Baroque svet arhitekture in oblikovanja že nekaj let navdušuje in pretresa s presenetljivimi, nekonvencionalnimi in osupljivo inovativnimi objekti, ki se udobno pozibavajo na meji med oblikovanjem predmetov in (konceptualno) umetnostjo.