-
Na avstrijskem Koroškem se približujejo deželne volitve, te bodo čez štirinajst dni, 5. marca. Koroška veja podmladka avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ – mimogrede, vodi jo Philipp Kamnig, torej Filip Kamnik – je v predvolilni vročici na družabnih omrežjih minuli teden ponovno zaigrala na protislovensko vižo. Pozvala je k ustavitvi »slovenizacije« Koroške.
-
Napadalec na Niko Kovač obsojen, preden je oškodovanka o tem kaj vedela
Pred dnevi je javnost (in oškodovanko Niko Kovač) presenetila novica, da je bil moški, ki je direktorico Inštituta 8. marec napadel 25. oktobra lani, prej kot v treh mesecih obsojen na pogojno zaporno kazen. Postavila so se številna vprašanja, od učinkovitosti represivnega aparata in sodstva do nenavadnega položaja, v katerem se je znašla oškodovanka, ki o tem ni vedela nič. Poiskali smo odgovore.
-
18. 2. 2023 | Družba
Ukrajinski filmski režiser / »V vojni zmagaš tako, da se boriš v vojni. Za njo pride mir.«
"Ozemeljska integriteta Ukrajine vključno s Krimom mora biti ponovno vzpostavljena. Vojna se lahko konča samo tako, da se vojska Ruske federacije umakne iz Ukrajine. To je absolutni pogoj za konec vojne. Ne vem, ali je verjeti v to realistično, ampak mi v to verjamemo. Ruski cilj je bil popolno uničenje Ukrajine kot države in naroda. Ni videti, da bi se ta cilj v zadnjem letu kaj spremenil. Še vedno hočejo isto, mi jim to preprečujemo. Zdaj mi njih razumemo kot fašistično državo. Tako govorijo, tako se obnašajo. Zdaj smo v vojni. Hočemo zmagati. V vojni pa zmagaš tako, da se boriš v vojni. Za njo pride mir."
-
Marina Ovsjanikova / »Tako kot milijoni Rusov sem tiščala glavo v pesek«
Marina Ovsjanikova se je rodila leta 1978 v Odesi. Oče ukrajinskega rodu je kmalu umrl, z mamo Rusinjo sta se pozneje preselili v Grozni. Leta 1993 sta pred čečensko vojno zbežali v Krasnodar na jugu Rusije, kjer je študirala novinarstvo in delala za lokalno državno televizijsko postajo. Leta 2002 se je preselila v Moskvo in med letoma 2003 in 2022 delala za Prvi kanal, televizijski program, ki ga nadzoruje Kremelj. Marca 2022 je v večernih poročilih v živo v kamero pomolila protivojni plakat, zato so jo zaradi pozivanja k neprijavljenemu protestu kaznovali z denarno kaznijo, sledili sta še dve. Po julijskem protivojnem protestu s plakatom pa so jo priprli, začeli preiskavo in ji naložili hišni pripor. Oktobra lani je zbežala iz Rusije. Ima dva otroka, stara 12 in 18 let.
-
16. 2. 2023 | Politika
Ustavno sodišče zadržalo zakon o RTV
Po naših informacijah je ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o RTV do končne, vsebinske odločitve o tem ali je zakon ustavno skladen ali ne. Takšna odločitev glede vprašanja zadržati ali ne zadržati izvajanja zakona sicer običajno pomeni tudi končno odločitev v smeri ugotovitve določenih protiustavnosti v zakonu.
-
18. 2. 2023 | Kultura
Film tedna / Osli ne znajo igrati
V Kinodvoru bo od 22. februarja na ogled film Ia, v katerem poljski režiser Jerzy Skolimowski postavi gledalca v kožuh svojega štirinožnega protagonista ter ustvari pretresljiv pogled na sodobno Evropo. Film je osvojil nagrado žirije na zadnjem festivalu v Cannesu.
-
17. 2. 2023 | Svet
Biden / »Narod se lahko pozdravi le z resnico«
Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek v Beli hiši gostil projekcijo dokumentarnega filma Till, ki prikazuje zgodbo o linčanju temnopoltega Emmetta Tilla leta 1955, ki so ga na ameriškem jugu ubili po tem, ko ga je belopolta ženska obtožila, da jo je 14-letnik nadlegoval.
-
17. 2. 2023 | Svet
Stoltenberg / »Nato mora biti pripravljen na novo obdobje težkih odnosov z Rusijo«
Skoraj eno leto po začetku invazije na Ukrajino, ki je zahtevala več deset tisoč življenj in ogrozila varnost Evrope, je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP opozoril, da mora biti zveza pripravljena na novo obdobje težkih odnosov z Rusijo, a obenem iskati priložnosti za izboljšanje teh odnosov.
-
17. 2. 2023 | Politika
»Sankcije proti Rusiji so kot počasi delujoč strup, kot arzenik«
"Sankcije proti Rusiji so kot počasi delujoč strup, kot arzenik. Potrebujejo čas, da učinkujejo. In učinkujejo na nepovraten način. Rubelj je umetno močen, a rusko gospodarstvo bo plačalo visoko ceno za vojno."
-
17. 2. 2023 | Svet
»Oblikovanje multipolarnega sveta ni več vprašanje«
"Ameriške provokacije s širjenjem Nata in posledično rusko invazijo na Ukrajino ter glede Tajvana krepijo strateško zavezništvo 'novega pola' sveta. Ameriške sankcije proti Rusiji (s prepovedjo trgovine, s finančno izolacijo in zaplembo deviznih rezerv centralne banke) kot model morebitnih sankcij proti Kitajski pospešujejo medsebojno trgovino, prehod na plačevanje v nedolarskih valutah in na lastne finančne platforme."
-
Podatkovna znanstvenica Frances Haugen je predlani zapustila podjetje Facebook (danes ga poznamo pod imenom Meta) in razkrila dokumente, ki pričajo, da Metini algoritmi načrtno spodbujajo sovražne vsebine. Kot je povedala v intervjuju za Mladino, je bil odločilen trenutek leta 2018, ko so algoritmi preklopili na sledenje tako imenovanim pomenljivim družbenim interakcijam. »Gre za število klikov, komentarjev, všečkov in delitev, ki jih dobi posamezna objava. V praksi pa to pomeni, da k ’pomenljivim družbenim interakcijam’ štejejo tudi sovražni komentarji, ki se praviloma kopičijo pod najspornejšimi vsebinami. Gre za vsebine, ki ljudi delijo, so neresnične ali škodljive. Najskrajnejše vsebine imajo tako največji doseg. Facebookove algoritme torej poganja jeza, sovraštvo pa je najhitrejša pot do klika,« je dejala.
-
Junija lani je Mestna občina Ljubljana začela urejati Petkovškovo nabrežje ob Ljubljanici od Zmajskega mostu do območja pod novim Centrom Rog oziroma do tamkajšnjega Šempetrskega mostu.
-
Maskote, ki promovirajo bombončke M & M’s, so že od leta 1954 animirani antropomorfni bomboni. Korporacija Mars, ki proizvaja najbolj priljubljene sladkarije na svetovnem trgu, med njimi omenjene bombone, je v skladu z moralnim prebujenjem ZDA posodobila videz maskot, da bi bile »bolj vključujoče« in bi se prilagodile »dinamičnejšemu, naprednejšemu svetu«. Sprememba je bila subtilna: zeleni bombončici so skrajšali noge in jo iz škornjev z visokimi petami preobuli v športne copate, s čimer naj bi jo rahlo deseksualizirali, predstavili pa so tudi nov lik. To je vijolični bombonček, ki ima nekaj odvečnih kilogramov.
-
Komentar / Na Zahodu in Vzhodu nič novega
Vojna v nesrečni Ukrajini je nekako ustaljena. Prvotno naglo rusko prodiranje se je že zdavnaj ustavilo, sledilo je postopno ukrajinsko osvobajanje okupiranih ozemelj, zdaj pa se zdi, da je vojna bolj ali manj pozicijska.
-
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju že od pozne jeseni buri strokovne duhove in neti politične spore. Zveličavnega enotnega plačnega sistema nihče več ne brani, nova plačna reforma naj bi nastala v letu dni. Zastavki so načeloma boljši in realnejši, opustili smo številne stare iluzije, toda ustvarili nove. Nova plačna reforma ponuja igro s pozitivno vsoto, vsi bodo pridobili, nihče ne sme biti na slabšem. Obljublja veliko, zasuk negativnih trendov trga dela, odpravo dosedanjih plačnih anomalij, pravičnejšo delitev. Toda težave tičijo drugod. Sistemska prenova se je začela s stihijskimi popravki plač, fiskalna vzdržnost plačne reforme je anatema. Povezanost višjih plač z boljšim in učinkovitejšim delom je povsem v ozadju. Plače preprosto niso panaceja za reševanje kriz in disfunkcionalnosti javnega sektorja. Plačna reforma bo zato podobna visoki pesmi ptic trnovk.
-
»Jaz bom ljudem poslal ta cvet«
Ko je prejšnji teden na posvečeni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v kateri vsako leto 7. februarja poteka proslava v čast slovenski kulturi in umetnosti, stopila pesnica Svetlana Makarovič, je v dvorani završalo. Kaj bo storila tokrat? Koga bo ozmerjala? Kaj pa se sploh gre ta, kot naj bi bil ogorčeno vzkliknil eden izmed užaljenih članov upravnega odbora Prešernovega sklada, »coprnica«? Makarovičeva na odru ni naredila nič posebnega. Nobenega ekscesa ni bilo. Oblečena v črno in z rdečo zvezdo na prsih je prebrala pesem o grehu, obžalovanju in lažeh. Zares ji je prisluhnil malokdo.
-
Ko se je Svetlana Makarovič takoj po koncu državne proslave ob dnevu kulture povzpela na oder Cankarjevega doma in v znak protesta povedala pesem Zla runa, je velik del dvorane vstal in ji namenil dolg, bučen aplavz. Drugi so obsedeli v tišini, tretji osupli, povešenih nosov. Nekdo pa je kriknil: »Utihni, coprnica!« Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, je, kot je pozneje napisala v kolumni za Siol, sedela dovolj blizu, da je slišala, kdo je veliki pesnici, pisateljici, šansonjerki in dramski igralki, ki šteje 84 let, namenil ta izraz, ki ima v naših krajih dolgo, večstoletno tradicijo. Kot zmerljivka je bil vedno uperjen zoper ženske, ki so izstopale s svojo avtonomnostjo, z avtonomnimi dejanji, prepričanji, podobo ali vsem skupaj.
-
»Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo jedli bogate,« je v času francoske revolucije odmevno izjavil Jean-Jacques Rousseau, slogan »eat the rich« (slov. »pojejte bogate«) pa so dobri dve stoletji pozneje v luči razredne neenakosti v ZDA posvojili še ameriški demokrati. Zdaj je na misiji »glodanja bogatašev« tudi industrija zabave. Antikapitalizem je postal hollywoodski trend. V zadnjem času se kot gobe po dežju pojavljajo visokoproračunski filmi in tv-serije, ki v satiričnem duhu prikazujejo bajna življenja »enega odstotka« in sporočajo, da se pod fasado aristokratskega razkošja skriva neizmerna beda. Dobrodošli v dobi »eat the rich« satir.
-
15. 2. 2023 | Politika
Naslovnica nove Mladine: ZAUSTAVITE VOJNO
V petek izide nova Mladina! Avtor tokratne naslovnice je Damjan Ilić. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. februarja, dalje, opozarjamo, da je treba zaustaviti vojno, oblastnike pa pozivamo, naj se nehajo pretvarjati, da nismo v njej. Ne zamudite!
-
16. 2. 2023 | Družba
FOTOGALERIJA / Protestni shod gasilcev v Ljubljani
Poklicni gasilci so v prestolnici na shodu izrazili nezadovoljstvo s svojim položajem. Oblečeni v uniforme in opremljenimi z dimnimi baklami so se najprej zbrali na Trgu republike pred parlamentarno stavbo, od koder so se podali pred poslopje vlade. Tam so z nagovori, pokanjem in trobljami vladi sporočili, da so zaradi svojega položaja jezni.
-
16. 2. 2023 | Politika
Madžarska kupila nepremičnine v Lendavi brez vednosti Slovenije
Madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino je leta 2019 na Glavni ulici 7 v Lendavi za 750 tisoč evrov kupilo več kot sto let staro meščansko hišo, nekdanjo žitnico in majhno skladišče.
-
16. 2. 2023 | Družba
Protest gasilcev / »Jezni smo na politične veljake, ki se delajo norca iz nas«
Poklicni gasilci so v prestolnici na shodu izrazili nezadovoljstvo s svojim položajem. Oblečeni v uniforme in opremljenimi z dimnimi baklami so se najprej zbrali na Trgu republike pred parlamentarno stavbo, od koder so se podali pred poslopje vlade. Tam so z nagovori, pokanjem in trobljami vladi sporočili, da so zaradi svojega položaja jezni.
-
15. 2. 2023 | Svet
Bodo države članice zveze NATO povišale proračune za obrambo?
Krepitev obrambnih izdatkov je bila osrednja tema sredine razprave obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju, pri čemer so se mnogi strinjali, da v luči ruske agresije na Ukrajino dva odstotka BDP ne bi smela biti več cilj, ampak izhodišče izdatkov za obrambo. K temu je pozval tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
-
15. 2. 2023 | Politika
Minister Šarec / »Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov«
Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli resolucijo, v skladu s katero bo Slovenija leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato povedal minister Marjan Šarec. Varnost je namreč osnova, je poudaril.
-
15. 2. 2023 | Politika
Izbrisani / »Nezakonit izbris je bil pravni genocid«
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob sprejemu predstavnikov nevladne organizacije Amnesty International Slovenije pozvala k čimprejšnji popravi krivic izbrisanim. Nezakoniti izbris je ob tem označila za pravni genocid, ki se ga je treba spominjati in ga tudi nasloviti, so sporočili iz državnega zbora.
-
15. 2. 2023 | Politika
»Privatizacija javnega zdravstva je po definiciji korupcija. In to sistemska korupcija.«
"Treba je jasno zapisati: privatizacija javnega zdravstva je po definiciji korupcija. In to sistemska korupcija. Korupcija je lahko osebna ali sistemska. Osebna korupcija v javnem zdravstvu je problem. Sistemska korupcija pa je neizogibna. Ker je sistem oblikovan tako, da ko deluje, skupaj z njim nujno deluje tudi korupcija. Zdi se, da je korupcija, povezana z javnimi razpisi, tak tip korupcije. Sistemsko korupcijo pa prinaša tudi privatizacija javnega zdravstva."
-
15. 2. 2023 | Kultura
»Tudi 30 let po padcu komunizma je razmišljanje še vedno enako«
"Res je, da so bile vezi med Vzhodom in Zahodom 50 let prekinjene, toda tudi 30 let po padcu komunizma je razmišljanje še vedno enako. Še vedno smo v položaju, ko čutimo nelagodnost, ko čutimo, da prihajamo iz manjvredne družbe in da ne pripadamo državi z veliko zgodovino. Skratka, da nismo tako pomembni. In veliko napetosti, s katerimi se spopada Evropa, izvira iz tega občutka, ki ga imajo ljudje. Veliko tega, kar se je zgodilo v zadnjih letih v Evropi in svetu, se lahko pojasni s tega vidika in želel sem povedati zgodbo o tem."
-
15. 2. 2023 | Kultura
Ples v maskah / Pustni vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam na pustovanje? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
14. 2. 2023 | Družba
Kampanja proti sovraštvu / »Določeni politični voditelji ljudi razdvajajo, da bi lahko vladali«
Inštitut 8. marec začenja veliko kampanjo proti sovraštvu in neenakosti. Projekt so poimenovali Samo ljubezen in bo osredotočen na sovražne izjave nosilcev politične moči proti ljudem. V marcu bo tako začela delovati ekipa, ki se bo ob pojavu sovraštva aktivirala s pisanjem ljubečih in prijaznih komentarjev na družbenih omrežjih, so napovedali.
-
15. 2. 2023 | Politika
Tanja Fajon / »Slovenija bo Ukrajini pomagala, dokler bo potrebno«
"Slovenija bo z nudenjem pomoči Ukrajini nadaljevala glede na svoje zmožnosti in dokler bo to potrebno," je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko poudarila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Kot je dejala, pa ob tem ne smemo pozabiti tudi na druge humanitarne krize po svetu, kot so nedavni uničujoči potresi v Turčiji in Siriji.
Iskanje brez piškotkov ni možno
