MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Svet

    Boj za pravico do splava

    Na Irskem, v globoko katoliški in konservativni družbi, 8. člen ustave, sprejete leta 1983, državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. S kasnejšo spremembo ustave – ta izenačuje »pravico do življenja nerojenega« s »pravico do življenja matere« – so splav dovolili le, če je ogroženo življenje matere. Zagrožena kazen za nedovoljeni splav je 14 let zapora. Več

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika

    Tukaj se (spet) govori samo nemško

    V zadnjih letih, po odhodu ksenofobnega Jörga Haiderja, se je zdelo, da je avstrijska Koroška vendarle stopila na pravo pot za pomiritev napetosti med nemško govorečo večino in slovensko manjšino. Z izvolitvijo novega predsednika Aleksandra Van der Bellna, liberalca iz vrst Zelenih, ki se je v inavguracijskem govoru konec januarja zavezal »biti predsednik vseh v Avstriji živečih ljudi«, se je upanje še okrepilo. Toda ko je Van der Bellen minuli torek v Bruslju evropske poslance opozarjal na posledice naraščanja nacionalizma in populizma, zavedajoč se, da »nobene težave ni mogoče rešiti s kršitvijo dostojanstva ljudi, zavračanjem vsega, kar je drugačno, omejevanjem temeljnih pravic in oblikovanjem novih zidov in krepitvijo nacionalizma,« so se Slovenci na Koroškem spet znašli v primežu nazadnjaških sil. Več

  • Marjan Horvat

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura

    Ivana Djilas

    Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn v tej reviji, ki so zbudile precej odzivov, je zadnji dve leti pisala roman Hiša. Roman, izšel bo prihodnji teden, je predelava in razširitev kolumne Zgodba o neuspehu izpred dveh let. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo, kot je razvidno iz množičnega prebiranja in komentiranja njenega prispevka, se je poistovetil z usodo njene družine. Več

  • Marjan Horvat

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura

    Drama s petelinom

    V prvem delu predstave Vojna in mir, po Tolstojevem romanu jo je na oder Cankarjevega doma postavil priznani romunski režiser Silviu Purcărete, se je pojavil živ petelin na kratkem povodcu, žival pa je nato igralec Jernej Šugman vzel v roke in jo nenadoma vrgel v zrak. Vključitev živali v predstavo in menda neprimerno ravnanje z njo sta na spletnih omrežjih zbudila burne odzive gledalcev. »Podana bo prijava zoper režiserja in še naprej bomo pozivali ljudi k bojkotu predstave. Nedopustno je, ob vseh rekvizitih in kostumih, ki so danes na voljo, izkoriščati žival,« je na Facebooku zapisala ena izmed gledalk. Več

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2016  |  Svet

    Podoba ženske, ki uteleša boj temnopoltih Američanov

    Minulo nedeljo so v ameriških mestih tisoči temnopoltih Američanov, v glavnem združenih v gibanju Črna življenja so pomembna (Black Lives Matter) protestirali proti nasilju policistov, ki so tokrat v Minnesoti in Louisiani ubili temnopolta Philanda Castila in Altona Sterlinga.

     Brandon Friedman on Twitter

    Več

  • Marjan Horvat

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Svet

    »Župan vseh Londončanov«

    Minuli ponedeljek je županovanje v Londonu prevzel Sadiq Khan, 45-letni britanski politik pakistanskega rodu. 57 odstotkov Londončanov in Londončank vseh barv in veroizpovedi je uspešni pravnik in od leta 2005 poslanec in minister laburistične stranke prepričal z umirjenimi nastopi, v katerih je poudarjal, da bo »župan vseh Londončanov«, zlasti pa z obljubami, da bo v britanski prestolnici rešil žgoče stanovanjsko in prometno vprašanje, kar vključuje tudi štiriletno zamrznitev cen vozovnic za javni promet. Khan velja za socialdemokrata, BBC ga je umestil v laburistično »mehko levico«, marksistični komentator Richard Seymour pa ga opisuje kot »središčnika«. Več

  • Marjan Horvat

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Vizija drugačne Rusije

    Seveda so članice in člani ruskega aktivističnega kolektiva Pussy Riot pravočasno doumeli, da je finale svetovnega prvenstva v nogometu tisti najbolj (ne)primeren dogodek, ki ga je pač »treba« izkoristiti za opozarjanje svetovne javnosti na kršenje človekovih pravic v državi gostiteljici. Njihov performans – vdor treh članic in člana, oblečenih v uniforme ruskih policistov, na nogometno zelenico, zlasti pa izmenjanje »petke« ene izmed članic s francoskim zvezdnikom Kylianom Mbappejem – se zdi na prvi pogled v primerjavi s prejšnjimi »akcijami« kolektiva nedolžna, celo prikupna gesta. Vendar pa jo je v nasprotju s tujo domača ruska javnost, vključno s predsednikom Putinom na častni tribuni, zelo dobro razumela. To izpričujejo tudi besede policista, ki je članicam grozil, da mu je »včasih žal, da nismo več v letu 1937«, v času diktatorja Josipa Stalina. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Družba  Za naročnike

    Wolf Biermann

    Glasbenik Wolf Biermann (1936) je bil v nekdanji socialistični Nemški demokratični republiki (NDR) posebne vrste disidentski intelektualec. Bil je namreč eden izmed redkih mladih zahodnih Nemcev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v NDR, upajoč, da bodo pomagali graditi boljšo in pravičnejšo družbo. Kmalu po prihodu v Vzhodni Berlin so se tudi njegove iluzije o idealni komunistični družbi razblinile. Več

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Katoliška cerkev in begunci

    Ne preseneča, da je z vstopom skrajno desne Lige v novo italijansko vlado, oblikovano na začetku junija, Italija beguncem priprla vrata v državo, saj po mnenju notranjega ministra in podpredsednika vlade Mattea Salvinija, sicer voditelja Lige, Italija ne sme več biti »evropsko begunsko taborišče«. Tistim beguncem, ki so že prišli, je svetoval, naj »začnejo pripravljati kovčke«, saj večina »ni upravičena do statusa azilanta«, (le) ekonomskim migrantom pa Italija »ne more več omogočiti bivanja v tej državi, ker z zniževanjem cene dela poslabšujejo delovne pogoje Italijanov«. Več

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura  Za naročnike

    Ujetnik življenja in smrti: Jože Tisnikar

    Čeprav je slovenjgraški slikar Jože Tisnikar (1928–1998) med poznavalci, vsaj v Sloveniji, v šestdesetih letih že veljal za obetavnega umetnika, v tem obdobju je svoja dela razstavil tudi že v znani dunajski galeriji Künstlerhaus, mu je šele monografija Tisnikar: Svet obujenih mrtvecev utrla pot med jugoslovanske in nato mednarodne zvezde likovne umetnosti. V tej monografiji, ki je leta 1977 izšla najprej v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, nato pa še v angleškem in celo japonskem prevodu, je zgodbo in delo tega nenavadnega slikarja opisal Nebojša Tomašević, ustanovitelj in urednik znamenite Jugoslovanske revije, prek katere je svet spoznaval dela slikarja Ivana Generalića in drugih predstavnikov jugoslovanske naivne umetnosti, ki je bila tedaj v svetu med bolj prepoznavnimi umetniškimi smermi. Vanjo so sprva uvrščali tudi Tisnikarja. Več