Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Naomi Klein: Planet in kapitalizem sta v vojni

    Ni naključje, da je svetovno znana kanadska novinarka, dokumentalistka in socialna aktivistka Naomi Klein že leta 2014 – pet let pred zdajšnjimi globalnimi okoljevarstvenimi protesti, katerih prepoznavni obraz je Greta Thunberg – v knjigi To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju zavrnila misel, da je mogoče podnebne spremembe zaustaviti (le) s tehnološkimi inovacijami na področju boljše izrabe energije ali s spremembami ekološko potratnih načinov življenja. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Portret

    Širom, glasbena skupina …

    Glasbo skupine Širom bi lahko opredelili kot meditativno, kontemplativno, celo mistično zvočno izkušnjo; trojica zanimivih glasbenikov z igranjem na različna klasična, doma narejena in ljudska glasbila z vseh koncev sveta poslušalce namreč popelje v svetove, ki se zdijo starodavni in oddaljeni, a hkrati sodobni in nenavadno bližnji. Zagotovo tudi zaradi njene časovne in prostorske neopredeljivosti nekateri glasbo Širom označujejo z »domišljijsko« ali »sodobno« ljudsko glasbo. A zapisi glasbenih recenzentov, med njimi tistih iz največjih medijskih hiš, BBC-ja, Guardiana, The Wire, ali z vplivnih glasbenih portalov, kot so Songlines, ki njihove albume opisujejo s presežki, potrjujejo misel, da je njihovo glasbo težko opisati, kaj šele popredalčkati v določen žanr; treba jo je poslušati, se ji zares prepustiti, a hkrati tudi obiskati njihove koncerte, saj ti že zaradi obilice nenavadnih inštrumentov, ki jih uporabljajo na odru, ponujajo zelo zanimivo vizualno izkušnjo. Več

  • Marjan Horvat

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura

    Naj cveti sto gledališč, tudi politično angažirano Slovensko mladinsko gledališče 

    Ni naključje, da je sobotni prispevek v osrednjem slovenskem dnevniku o razmerah v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) razburil dobršen del slovenske strokovne gledališke javnosti. V njem nastopajoča člana kolektiva, režiser Vito Taufer in igralec Dario Varga, obtožujeta direktorja gledališča Tiborja Miheliča Syeda in umetniškega vodjo Gorana Injaca, da sta v zadnjih štirih letih, torej v času svojega mandata, SMG vsebinsko in organizacijsko preoblikovala tako, da po mnenju omenjenih igralca in režiserja to gledališče v novi podobi ne izpolnjuje več svoje izvirne naloge oziroma poslanstva. Več

  • Marjan Horvat

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura

    Antigona v očeh »statistov« zgodovine

    Prejšnji petek, več kot tri leta po njenem nastanku, je bila v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču uprizorjena Antigona Slavoja Žižka. Več

  • Marjan Horvat

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika

    Naiven in nespameten minister Cerar

    V teh dneh so katalonske trge, ulice, ceste, celo glavno barcelonsko letališče znova »zavzeli« protestniki in protestnice. Čeprav katalonske oblasti nenehno pozivajo k mirnim protestom, poznavalci pravijo, da se lahko zdajšnje vrenje stopnjuje, saj ga je izzvala po mnenju večine Kataloncev ne le nesorazmerna in nepravična, »temveč maščevalna« razsodba španskega vrhovnega sodišča. V ponedeljek je po dolgotrajnem sojenju sodišče katalonske politike, ki so hoteli pred dvema letoma omogočiti Kataloncem referendumsko pravico o neodvisnosti, obtožilo zaradi »vstajništva in zlorabe javnih sredstev« ter jim izreklo zelo visoke zaporne kazni. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura

    Muzeji in galerije so odvisni od umetnikov

    Letošnji, 9. trienale sodobne umetnosti U3 je češki kustos Vít Havránek (1971) zasnoval na domišljenem konceptu o živi in mrtvi umetnosti, s svojo postavitvijo in izbiro razstavljenih del pa si prizadeva, da bi na širši javnosti dostopen in zanimiv način predstavil sodobno umetnost in njene dileme. Tak pristop je za Havráneka, umetnostnega zgodovinarja iz Prage in od leta 2002 direktorja organizacije za sodobno umetnost tranzit.cz, morda značilen, saj v svet umetnosti ni vstopil le z branjem študij, temveč s pogovori z umetniki o njihovem delu; tako je zasnoval svoj doktorat o vzhodnoevropskih avantgardnih gibanjih iz šestdesetih let. Havránek je pred nekaj leti kot kustos sodeloval pri Manifesti, eni izmed treh najpomembnejših evropskih razstav sodobne umetnosti, še posebej pa ga je veselilo snovanje razstave o vzhodnoazijski umetnosti, ki jo je predlani pripravil v Džakarti. Več

  • Marjan Horvat

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika

    (Ne)lagodno zavezništvo

    Ni naključje, da Portugalsko danes nekateri imenujejo »svetilnik evropske socialne demokracije«, »gospodarski čudež« ali »zgodba o evropskem socialističnem uspehu«. Koaliciji, sestavljeni iz socialdemokratske Portugalske socialistične stranke (PS), (skrajno) Levega bloka in komunistov, je po prevzemu oblasti leta 2015 uspelo državo izvleči iz gospodarske krize, brezposelnost zmanjšati za šest odstotkov, zvišati minimalno plačo, pokojnine in socialne prejemke, skoraj izničiti proračunski primanjkljaj, obenem pa se Portugalska danes ponaša z 2,7-odstotno rastjo BDP, najvišjo v zadnjih 17 letih. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura

    Gregor Božič, filmski režiser: Ni mogoče zanikati, da je na italijanski strani fašizem še prisoten

    Letos je leto Gregorja Božiča. Film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki ga je soustvaril s scenaristko in producentko Marino Gumzi, je bil v sekciji prvencev premierno predvajan na uglednem filmskem festivalu v Torontu. Mednarodni kritiki so ga označili za »izjemno poetično delo«, 35-letnega režiserja iz Nove Gorice pa poimenovali »up slovenske kinematografije« in »ustvarjalca, na katerega je treba biti v prihodnje pozoren«. Zgodbe so septembra slavile tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Prejele so 21 vesen, bile so tudi najboljši film po izbiri občinstva. Poleg tega je Božič kot direktor fotografije sodeloval pri filmu Matjaža Ivanišina Oroslan, ki je julija doživel premiero na slovitem festivalu v Locarnu v Švici. Več

  • Marjan Horvat

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Politika

    Slavus in ščavi

    Minulo nedeljo je Narodna in univerzitetna knjižnica na svojem Facebooku kot na eno izmed dragocenosti iz knjižnice barona Žige Zoisa – od sredine oktobra bo njegova zbirka predstavljena na posebni razstavi v NUK – opozorila na prvi italijansko-slovenski slovar. Več

  • Marjan Horvat

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura

    Je usoda Evrope res zakockana?

    Ni naključje, da je uprizoritev dramskega teksta Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone v režiji nemško-hrvaške režiserke Angele Richter v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) ena izmed najbolj pričakovanih predstav letošnje gledališke sezone v Evropi. Režiserka je namreč napovedala, da bodo na podlagi Žižkove interpretacije Sofoklejeve Antigone v predstavi tematizirali najbolj žgoče probleme Evrope, kot so begunska kriza, politika varčevalnih ukrepov, zaostrovanje režimov na mejah, lažne novice, torej vse, kar »lahko sproži razpad Evrope«, razmišljali o »možnostih za ponovno obuditev političnega v Evropi«, predvsem pa naj bi bila predstava »filozofski in politični eksperiment, ki naj bi ponudil nekatere odgovore ...« Več

  • Marjan Horvat

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura

    O upu in brezupu. In o vsem, kar je vmes.

    Žiga Divjak, 27-letni gledališki režiser, se je v zadnjih letih v slovenskem gledališkem prostoru uveljavil kot avtor premišljeno zasnovanih družbeno angažiranih predstav, kajti usode, skrbi in strahove »ponižanih in razžaljenih« namreč tematizira z zavedanjem, da smo zaradi zakonitosti delovanja zdajšnjega globalnega sistema »vsi v istem čolnu«. Tudi zato v predstavah ne moralizira, ne trka na vest, temveč »dokumentaristično« postavlja na oder zgodbe ljudi, da bi v gledalcih ozavestil misel, da »kot družba obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem«, je dejal lani v pogovoru za Mladino. Več

  • Marjan Horvat

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Družba

    Križarji in zmaji

    Ni naključje, da je v očeh tistega dela katoliškega občestva, ki v »paradah ponosa« ne uvidi prizadevanja pripadnikov skupnosti LGTB+ za prepoznanje njihove pravice do drugačnosti in mesta v družbi, temveč surov napad na katoliški nauk, 15-letni Poljak Jakub Baryła novodobni krščanski »heroj«, pravzaprav križar. Več

  • Marjan Horvat

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura

    Pobeg iz »votlin« zdajšnjega sistema

    Zanimivo je, da ustvarjalci dvodelne predstave z naslovom Država pravzaprav v njej ne ponujajo premisleka o temeljnih vrednotah, na katerih temeljijo današnje države, temveč so vzeli pod drobnogled nedržavo – Evropsko unijo. V kontekstu delovanja te nadnacionalne politične tvorbe ter na osnovi Platonove Države in priredbe tega utemeljitvenega dela zahodne politične filozofije izpod peresa francoskega teoretika Alaina Badiouja so premišljevali – kot pravi režiserka Anja Suša – o času, ko »naraščata tako razočaranje nad politiko kot nezaupanje v delovanje države nasploh«. Režiserka Suša, sicer tudi direktorica mednarodnega gledališkega festivala Bitef v Beogradu, izbiro Evropske unije kot tematskega okvira za premislek o današnji politiki pojasnjuje z besedami, da »ta doživlja nemara največjo krizo, odkar obstaja«. V tem ima povsem prav. V krizi ni nacionalna država, ta spričo zdajšnjih populistov, ki pozivajo k njeni revitalizaciji, doživlja »preporod«, temveč Evropska unija, po mnenju pokojnega sociologa Ulricha Becka »zadnja politična utopija«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Janez Mušič

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura

    Marjan Tomšič, pisatelj

    Ni naključje, da je pisatelj Marjan Tomšič (1939) v Šavrinkah – ponatis romana, tokrat z avtentičnimi zapisi istrskega narečja in avtorjevo spremno besedo, je nedavno, ob pisateljevi osemdesetletnici, izšel pri Založbi Beletrina – prvi opisal barviti svet Šavrinije, istrskega zaledja. Za opis tega sveta, v sebi zaokroženega, samozadostnega in dolga stoletja odmaknjenega, je bil očitno potreben pogled »forešta«, tujca, a takšnega, ki zna prisluhniti tudi arhaičnim, »čarobnim« sestavinam tega okolja. To vse velja za Tomšiča, po rojstvu Štajerca iz Rač, ki je po selitvi v Istro pred več kot pol stoletja ustvaril bogat leposlovni opus – vanj sodijo Óštrigéca, Grenko morje, Kažuni, Južni veter, Bušca jaz, bužec on, če omenimo med desetinami njegovih del le najbolj znana –, s katerim je približal odmaknjeni, a zdaj že izginuli svet Istre širši javnosti, zlasti pa poudaril vlogo, ki jo imajo v njem ženske. Več

  • Marjan Horvat

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Politika

    Vročekrvni diplomat

    Minuli ponedeljek je Svet Evrope uradno potrdil imenovanje Josepa Borrella za novega visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Če bo novega »zunanjega ministra« EU potrdil tudi evropski parlament, se bo 72-letni španski politik konec oktobra zavihtel na enega izmed najpomembnejših položajev v Evropski uniji. Vodil bo evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, zasnovano z Lizbonsko pogodbo v letu 2009. Ta zaposluje več kot 4000 uradnikov in ima v državah »tretjega sveta« in v mednarodnih organizacijah 143 delegacij. Več

  • Marjan Horvat

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Politika

    (Ne) spregledane provokacije

    Ni naključje, da je sobotna spominska slovesnost ob 99. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pustila pri Slovencih v Italiji malce grenak priokus. Marsikoga je zmotilo ravnanje predsednika deželne vlade Furlanije – Julijske krajine Massimiliana Fedrige, ki se je sicer v dopoldanskih urah sestal s predsednikom Pahorjem, ni pa se udeležil slovesnosti pred Narodnim domom. Saša Rudolf, dolgoletni novinar in ambasador Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je v javnem pismu predsedniku Pahorju opredelil Fedrigovo izjavo, da se zaradi »osebnih razlogov« slovesnosti ne bo udeležil, za »dokaj nenavadno, lahko bi jo označili celo za provokativno«. Več

  • Marjan Horvat

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Politika

    Putinova prerokba

    Ni naključje, da je ruski predsednik Vladimir Putin v nedavnem intervjuju za časnik Financial Times z označbo liberalizma kot »zastarele«, »staromodne« in »preživete« politične ideologije razburil dobršen del zahodne, zlasti evropske politične javnosti. V imenu te se je odzval predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki je misel ruskega soseda, da je liberalizmu v novem svetovnem redu, v katerem štejejo le nacionalni interesi in interesi večinskega naroda, odklenkalo, zavrnil z besedami: »Kdorkoli trdi, da je liberalna demokracija zastarela, trdi tudi, da so svoboščine zastarele, da je vladavina prava zastarela in da so zastarele človekove pravice. Čeprav se avtoritarnost, kult osebnosti in vladavina oligarhov včasih zdijo učinkoviti, se meni prav to troje zdi zastarelo.« Seveda je Tusk te besede namenil tudi evropskim zagovornikom Putinovega tipa vladavine – nacionalističnim populistom, kot sta Madžar Viktor Orbán in Italijan Matteo Salvini. Več

  • Marjan Horvat

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura

    Kapitanka Carole Rackete kot sodobna Antigona

    V deželi Furlaniji - Julijski krajini omenjanje kapitanke Carole Rackete očitno vsakomur prinaša neslutene težave. To je spoznal tudi Haris Pašović, direktor uglednega mednarodnega festivala Mittelfest, ki te dni poteka v Čedadu, ko je v pogovoru za videmski dnevnik Messaggero Veneto izpostavil Antigono kot najbolj feministično predstavo v letošnjem repertoarju festivala, mimogrede pa povlekel vzporednico med načelno držo glavne protagonistke Sofoklejeve tragedije in ravnanjem nemške kapitanke Racketove; ta je iz Sredozemskega morja rešila 40 migrantov in jih brez dovoljenja italijanskih oblasti, vedoč, kakšna kazen je zagrožena za to dejanje, prepeljala na otok Lampedusa. Več

  • Marjan Horvat

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    Miha Štrukelj: Alter ego mest, Stekleni atrij Mestne hiše, Ljubljana

    Vizualni umetnik Miha Štrukelj predstavlja svoje najnovejše slike, ki so nastale na podlagi njegovega raziskovanja prostorov in ljudi v kitajskih oziroma tajvanskih mestih. Na razstavi predstavljene slike so plod opazovanja, utemeljenega na premisleku o tem, kako fizični prostor ustvarja družbenega in nas določa. Podrobneje o teh temah bo Štrukelj, prejemnik pomembnih nagrad in štipendij, zagotovo spregovoril tudi v sredo ob 11. uri, ko bo obiskovalce na vodenem ogledu razstave popeljal po poteh njegovega umevanja »alter egov mest«. Več

  • Marjan Horvat

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    Dobimo se pred Škucem, Stari trg 21, Ljubljana

    Organizatorji so tudi za letošnji festival, ki bo potekal na butičnem odru pred Galerijo Škuc, v primeru dežja pa v galeriji, pripravili niz zanimivih glasbenih, gledaliških in filmskih prireditev, razstav ter ustvarjalnih delavnic, s katerimi bodo konec tega in ves prihodnji teden popestrili kulturno dogajanje v starem delu mesta. Poleg ustaljenih festivalskih sklopov, Muzike na starem trgu, Teatra v Galeriji, prireditve Ustvarjalno2 in Poletnih ustvarjalnic so tokrat v program vključili še projekcije dokumentarcev, večerne performanse, kabarete, Knjižnico pod krošnjami, Škucevo tržnico in študentsko pop-up razstavo Podmladek 3. Celoten program festivala je na ogled na spletni strani https://www.skuc.org/dobimo-se-pred-skucem-2019/ Več

  • Marjan Horvat

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    FAKA + Warrego Valles, Pritličje, Ljubljana

    V četrtek zvečer bo v sklopu koncertov, ki jih v sodelovanju s festivalom Sonica pripravlja Bar Pritličje, na Mestnem trgu v Ljubljani nastopil zanimiv južnoafriški zvočno/vizualni/performerski dvojec FAKA, ki ga sestavljata Fela Gucci in Desire Marear. Omenjena sta kolektiv FAKA ustanovila leta 2015, od tedaj pa je prerasel v simbol kulturnega gibanja, ki po besedah organizatorjev z brezkompromisnim vztrajanjem pri queerovski etiki in estetiki gnete preizprašuje in preoblikuje tradicionalne reprezentacije črnske identitete in ustvarjalnosti. Pred južnoafriškim dvojcem bosta nastopili producentki, didžejki, klubski promotorki in queer aktivistki Nina Hudej in NinaBelle, prepoznavni ustvarjalki aktualne ljubljanske scene elektronske glasbe. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Portret

    Tilyen Mucik, umetnica

    Lahko bi rekli, da je letos »leto Tilyen Mucik«. V minulih mesecih se je 24-letna fotografinja predstavila v ljubljanski galeriji Photon, zdaj pa v novogoriški Mostovni, na samostojni razstavi nenavadne podobe iz serije Flora Femina. Skoraj sočasno je s svojo interpretacijo »tihožitij« sodelovala tudi na skupinski razstavi Življenja reči v Galeriji Fotografija in še na razstavi Glasno-žitje v Mali galeriji BS, kjer je prav tako predstavila eno izmed svojih tihožitij. Še vedno je sveža fotografska monografija z naslovom 00:00 – Alternativno koncertno dogajanje v Velenju, v kateri so ponatisnjene njene fotografije 126 bendov oz. glasbenikov, ki jih je fotografirala v minulih šestih letih v velenjskem mladinskem klubu eMCe plac. Več

  • Marjan Horvat

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Politika

    Zakaj je beograjski odvetnik ovadil Milana Kučana in druge osamosvojitelje?

    Prejšnji teden je v slovenskih medijih odjeknila vest, da je srbski odvetnik Dušan Bratić na srbskem tožilstvu za vojne zločine vložil ovadbo zoper nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana, ker naj bi bil ta odgovoren za genocid in vojne zločine med osamosvojitveno vojno leta 1991. Prijava se nanaša tudi na tedanjega načelnika štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja, poveljnika Južnoprimorske pokrajine TO Franca Anderliča in še na tri ljudi, ki naj bi bili »neposredni storilci zločinov«. Več

  • Marjan Horvat

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Politika

    Zagrajena Slovenija

    Napoved Mattea Salvinija, italijanskega notranjega ministra, da bo Italija, če zdajšnje mešane patrulje slovenskih in italijanskih policistov ne bodo v zadostni meri zaustavile ilegalnih prehodov slovensko-italijanske meje, nanjo postavila »fizične prepreke«, je morda res le sestavina propagandnega spektakla, s katerim želi ohraniti svojo stranko na oblasti. Vendar njegove pretekle poteze izpričujejo, da svoje grožnje – če uvidi, da mu prinašajo politične točke – uresniči. Tudi pogojevanje postavitve zidu z (ne)uspešnim delom mešanih patrulj mu namreč nudi dovolj manevrskega prostora za udejanjanje načrta, saj te – zasnovane, kot so – zagotovo ne bodo mogle omejiti ilegalnega preseljevanja. »Zdi se, da Salvini že ve, da bodo mešane patrulje neučinkovite. Potrebuje močne geste za svojo prestrašeno volilno telo, potrebuje zid, tako kot Orbán in Trump,« pravi Franco Juri, nekdanji novinar in diplomat. Več

  • Marjan Horvat

    21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Politika

    Atentat na priljubljenega nemškega politika, ki je zagovarjal pribežnike

    V nedeljo je policija v mestu Kassel aretirala 45-letnega skrajnega desničarja, ki naj bi na začetku meseca na domači terasi v bližnji vasici Istha s strelom v glavo umoril nemškega politika Walterja Lübckeja, vidnega člana Krščansko-demokratske unije (CDU) Angele Merkel, liberalca in enega najbolj odločnih zagovornikov priseljevanja beguncev. Aretacija domnevnega morilca – ta čas znanega le po imenu Stephan E. – je potrdila sume, da je bil umor politično motiviran. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Portret

    Rada Kikelj Drašler, intermedijska umetnica

    Njen pesniški prvenec Košček sanj (2015) najnazorneje izpričuje čustvene in mišljenjske »lege« ter notranje svetove, na podlagi katerih umetnica ustvarja svoj prepoznavni izraz; ne le v svetu poezije, temveč tudi kot glasbenica, fotografinja, pripovedovalka, oblikovalka, ulična gledališčnica in ustvarjalka lutkovnih predstav za najmlajše. Nekatere pesmi v zbirki, denimo Stremim v iluzijo in Tajkuni (Suša), seveda so jezna, ostra in neprizanesljiva kritika cinizma, egoizma, plehkosti, prevlade kapitala in nagnjenosti h kiču, kar vse zaznamuje današnjo družbo. Vendar te iz celote izstopajo, saj večino pesmi zaznamuje kontemplativen ton, s presenetljivimi, »šalamunovskimi«, a vedno pomenljivimi besednimi igrami. Obenem je iz pesmi vidna zahteva po pravici do lastnega (ob)čutenja sveta in avtonomne misli, morda najočitneje ravno v pesmi Stremim v iluzijo, z verzom »Le modrostnega mi zoba pustite pri življenju«. Več

  • Marjan Horvat

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura

    »Njihova bogata, prelepa dežela je past«

    Kraljevina Jugoslavija – državna tvorba, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine SHS in je formalno obstajala do konca druge svetovne vojne – je bila dežela globokih nasprotij in konfliktov. Resda so pripadniki višjih slojev in aristokracija tedaj poslušali zahodno glasbo, plesali charleston, v kinih gledali najnovejše hollywoodske filme, po zahodnem vzoru ustvarjali jugoslovanske filmske in gledališke zvezde in se navduševali nad tehničnimi novostmi, kot je bil razvoj podvodne fotografije. A Kraljevina Jugoslavija je bila tudi dežela, ki so jo zaznamovale velike socialne neenakosti, razmah revščine in navkljub zaukazani ideologiji jugoslovanstva mednacionalne in medverske napetosti. Bila je avtoritarna monarhija, v kateri so ljudje, da se zaradi nepremišljene besede ne bi znašli v »glavnjačah«, beograjskih političnih zaporih, raje šepetali kot govorili. Več

  • Marjan Horvat

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura

    Le slavljenje »uprizoritelja fašizma«?

    Tržaška občinska oblast je izglasovala sklep o obeležju stoletnice italijanske zasedbe Reke z razstavo »Ne ubogam. Revolucija Gabriela D’Annunzia na Reki 1919–1920«. Po poročanju Primorskega dnevnika so tržaške oblasti za razstavo, ki bo od julija do novembra na ogled v razstavnem salonu nekdanje ribarnice v Trstu, namenile več kot 380 tisoč evrov, spomin na Gabriela D’Annunzia, ki je vodil zasedbo Reke, pa bodo ovekovečile še s kipom v vrednosti 20 tisoč evrov. Skoraj 50 tisoč sponzorskih sredstev za postavitev razstave naj bi prispevalo javno prevozno podjetje Trieste Trasporti, 75 tisoč evrov pa fundacija CRTrieste. Več

  • Marjan Horvat

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Politika

    Vladavina poučenih

    Junija 2016, ko so bili že znani izidi referenduma, na katerem so se Britanci odločali o izstopu države iz Evropske unije, je marsikdo opozarjal, da je bila njihova odločitev takšna, kakršna je pač bila, tudi zato, ker večina volivcev in volivk zaradi kompleksnosti teme, o kateri so odločali, ni zmogla zares ovrednotiti prednosti in slabosti obstanka Velike Britanije v EU. Med njimi je bil tudi Jason Brennan, ameriški politolog z Univerze Princeton, ki je v prispevku Brexit, Democracy and Epistocracy zapisal, da bi moral britanski volivec, če bi hotel sprejeti kompetentno odločitev, »poznati ekonomijo in sociologijo trgovanja, tudi politiko centralizirane regulacije, hkrati pa biti seznanjen s politiko priseljevanja na Otok in zgodovino nacionalističnih gibanj«. Po mnenju politologa »ni nobenega razloga, na podlagi katerega bi lahko utemeljeno sklepali, da vsaj desetina Britancev premore osnovno znanje iz družbenih ved, ki bi jim omogočalo ustrezno opredeliti se pro ali contra«. Več

  • Marjan Horvat

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Politika

    Res le »protiutež izmaličenemu pogledu zahodnoevropskih medijev na Madžarsko«?

    Od letošnjega aprila se lahko na spletnem portalu Mednarodne tiskovne agencije V4NA tudi angleško govoreči seznanjajo z novinarskimi izdelki, kakršne že vrsto let bralstvu ponuja – kot so zapisali v spletni izdaji Bloomberga – »medijski propagandni stroj«, ki obvladuje večji del madžarske medijske krajine. Več