Marjan Horvat

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura

    Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika 

    Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Portret

    Suzana Tratnik, pisateljica in borka

    Iskanje identitete v času odraščanja, zlasti strah, negotovost in hkrati neizmeren pogum iščočih se ljudi, ki so drugačni, so stalnica v njenih knjižnih delih. Takšne zahtevne in občutljive teme zna s sočnim jezikom, črpajoč z različnih jezikovnih registrov, in s prefinjenim humorjem in (samo)ironijo, približati bralcem, ne da bi se njeno sporočilo o tem, da »vse, kar narediš, naredi zase, ne glede na tuje grožnje ali obljube«, izgubilo. S takšnim pristopom se teme drugačnosti, predvsem drugačne spolne usmerjenosti, loteva že od svojega odmevnega romanesknega prvenca, Ime mi je Damijan, ki je bil po izidu leta 2001 preveden v tuje jezike, leta 2014 pa so to knjigo v projektu Rastem s knjigo dobili vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. V opomin o drugačnih in morda za pogum v iskanju lastne življenjske poti. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Matej Pušnik

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Družba

    Goran Bregović, nesporni kralj balkanske glasbe

    Ne preseneča, da je njegova plošča Tri pisma iz Sarajeva v spletnih glasbenih trgovinah, zlasti v ZDA, med najbolje prodajanimi v žanru world music. Goran Bregović je na najnovejši plošči še izpilil eklektični način ustvarjanja glasbe. Ta se kaže v svojevrstni apropriaciji različnih zahodnih glasbenih žanrov in zvrsti z rabo balkanskih ritmov in melodij, zlasti pa prepoznavnega zvoka trubačev. Ker je Bregović v tem početju spreten in premišljen, tudi duhovit in igriv, prepletanje žanrov učinkuje naravno in izvirno, skladbe pa zvenijo sveže. Najudarnejše z albuma, Pero, Dui Duj, Baila Leila ter Made in Bosnia, že postajajo svetovne uspešnice. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura

    "Sam v Ljubljani, morda zato, ker sem bil kulturni emigrant, nestrpnosti nisem nikoli doživel"

    Plavi orkestar – frontman Saša Lošić, Mladen Pavičić na kitari ter brata Samir in Admir Ćeramida v vlogi ritem sekcije – je v osemdesetih s pesmimi, kot so Suada, Sava tiho teče, Bolje biti pijan nego star, Kaja, polnil dvorane in stadione po vsej Jugoslaviji. Njihove plošče so se prodajale v polmilijonski nakladi, s svojo podobo so narekovali modne smernice, kjerkoli so se pojavili, so jih pričakale trume oboževalk. Ni čudno, da so bend, ko je bil na vrhuncu slave, tuji mediji imenovali »Beatlesi za železno zaveso«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    »Levica ne zna uporabiti razsvetljenskih doktrin in idej v odzivanju na početje desnih populistov«

    Dunajski filozof Robert Pfaller (roj. 1962) je pred nekaj leti na spletu predstavil pobudo Adults for Adults (Odrasli za odrasle), v kateri je pozval državljane EU k uporu proti »pokroviteljskemu odnosu politike« do njihovega življenja in misli. V pobudi – v njenem znanstvenem odboru so tudi slovenski intelektualci (Mladen Dolar, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič), hrvaški filozof Srećko Horvat in nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis – Pfaller opozarja, da evropska politika, ker ne more regulirati uničujočega ravnanja transnacionalnega kapitala, regulira medčloveške odnose. Namen teh procesov je po Pfallerju odvzeti državljanom EU (z)možnost kritičnega mišljenja. »Politiki EU se do državljanov, ki so jih izvolili, obnašajo kot do otrok. Toda državljani tega ne potrebujejo. Zaslužijo si, da se z njimi ravna kot z odraslimi in odgovornimi ljudmi,« piše Pfaller. Po njegovem mnenju skušajo državljane EU »preoblikovati v prestrašene, žalostne, občutljive, šibke, poslušne in zavistne ljudi«. Ustvariti torej hočejo takšne ljudi, ki (u)strežejo zahtevam kapitala in njegovim političnim lakajem. Več

  • Marjan Horvat

    22. 12. 2017  |  Svet

    Zmagovita osamosvojitvena opcija ...

    Manever španskega premiera Mariana Rajoya (PP), da bi po referendumu o samostojnosti Katalonije 1. oktobra letos, najprej z uveljavitvijo 155. člena španske ustave odvzel separatistični španski regiji Kataloniji avtonomijo, nato pa z razpisom novih regionalnih volitev »zagotovil« v novem parlamentu večino strankam, ki se zavzemajo za ohranitev celovitost Španije, je spodletel. Tudi priprtje ministrov prejšnje katalonsske vlade, izgon predsednika Katalonije in grda volilna kampanja Madrida s ciljem zastraševanja in osebne diskvalifikacije zagovornikov neodvisnosti niso obrodila sadov. Katalonci in Katalonke so namreč na včerajšnjih volitvah – udeležilo se je jih je rekordnih 82 odstotkov volivcev – znova večinsko podprli independistične stranke. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura

    Maruša Majer, gledališka in filmska igralka

    Leto 2017 je leto Maruše Majer. Za vlogo v Lorencijevi predstavi Stenica je prejela Borštnikovo nagrado. Septembra je na Festivalu slovenskega filma dobila vesno za vlogo Mare v filmu Ivan režiserja Janeza Burgerja. Že februarja pa je za to vlogo na Berlinalu, enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejela nagrado shooting star (vzhajajoča zvezda), ki jo vsako leto podelijo desetim izjemnim mladim evropskim igralcem. Več

  • Marjan Horvat

    26. 10. 2017  |  Politika

    Vojna napoved medijem?

    Češki predsednik Miloš Zeman si je na tiskovni konferenci prejšnji petek, dva dni pred parlamentarnimi volitvami, privoščil neslano šalo. Med svojim govorom je mahal s plastično repliko avtomatske puške AK-47 v rokah, namesto nabojnika je bila v njej prazna steklenica češkega žganja, in zadovoljen s svojo domislico zbrane predstavnike medijev opozarjal na napis na puški. Na njej je pisalo: »Novinarjem.« Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

    Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura

    Stefan Hertmans, književnik

    Belgijski pisatelj Stefan Hertmans, ki se je rodil leta 1951 v flamskem Gentu, je avtor več kot dvajsetih leposlovnih del, v svetovni javnosti pa je najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. V romanu, izšel je leta 2013, je na podlagi obsežnih spominov svojega dedka, flamskega slikarja, slikovito opisal kulturne, politične in družbene razmere v Belgiji na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in grozodejstva 1. svetovne vojne skozi oči navadnega vojaka. Dobitnik najpomembnejših literarnih nagrad na nizozemskem govornem območju je prejšnji teden kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina prebral Odprto pismo Evropi in v njem Evropejce pozval k oblikovanju strpne, socialne in demokratične Evrope, ki bi znala iz globalizacije prevzeti najboljše in se postaviti po robu silam nacionalizma. Več