Konec poletja

To je poletje našega nezadovoljstva. Kaj smo dobili namesto poletja, vidite in slišite in čutite: burne nevihte, strašna neurja, strahovite ujme, peklenske bliske in treske, grozovito grmenje, orkanske sunke vetra, kakršnih ne pomnimo, močne nalive, rekordne toče, hude ohladitve. Od koruze ni ostalo nič, klasi so prazni, vinogradi so uničeni, ladjam v koprski luki se trga, hiše so ostale brez streh, partizansko bolnico Franjo je odnesla povodenj. Če bomo hoteli poleti preživeti, bomo morali postati mojstri evakuacije. Ja, držati se bomo morali tega, kar v Mannovi Vročini neprestano ponavlja Robert De Niro: »Ne naveži se na nič, česar nisi voljan zapustiti v tridesetih sekundah, če za petami začutiš nevarnost.« V trenutku – no, v tridesetih sekundah – bomo morali zbežati in vse zapustiti, s telefonom vred. Kdor bo hotel v zadnjem trenutku zgrabiti telefon (kot oni očka v Östlundovi Višji sili), bo umrl. Odnesel ga bo bodisi ogenj, neurje ali povodenj. Kako bo šele čez tri leta?

Kdo se boji Tine Gaber?

Tabloidno žilico slovenskih medijev je skorajda razneslo, ko sta bila predsednik vlade Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber na začetku leta prvič opažena skupaj v nakupovalnem središču v Ljubljani. Ko so ugotovili, da so ju kamere italijanske televizije Canale 5 ujele med vatikanskim božičnim koncertom v Rimu, praktično nista imela druge izbire, kot da zvezo naposled razkrijeta tudi širši javnosti.

Grega Repovž

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Uvodnik / Spremeniti pogled

Smo Slovenci res bolj čemeren in sitnoben narod od drugih? Smo res izstopajoče nezadovoljni in nergavi? Ali je pač to le del avtorasizma, tako pogostega v medijih in med javnimi osebnostmi, ko z dajanjem vsega v nič in prikazovanjem vsega kot slabega dejansko povzdigujejo sebe kot tiste, ki pa vedo, kaj je prav in kako bi bilo treba, ki torej niso del tega slabega in zavoženega? Najverjetneje je vse skupaj malce vmes: bližnjica do medijske pozornosti je vedno močna kritika, sploh v času družbenih omrežij, po drugi strani pa ni dvoma: Slovenci smo kar nezadovoljni, nergavi, kar iz leta v leto potrjujejo tudi različne raziskave.

Dr. Ana Kerševan / »Vlaganje tožb zoper protestnike je bilo nedopustno«

Državno odvetništvo zastopa Slovenijo pred domačimi in mednarodnimi sodišči. Včasih je to zelo nehvaležno delo. »Varovali« so interese države pred izbrisanimi, po nareku vlade Janeza Janše so preganjali protivladne protestnike. O tem, o pritiskih predvsem prejšnje vlade na njihovo delo in sam obstoj, je za Mladino spregovorila generalna državna odvetnica, ki si je prav zato zadala zahtevno nalogo sistemske zaščite samostojnosti in neodvisnosti zdaj vsakokratni vladi povsem podrejenega pravosodnega organa.

Diler, zvodnik in prostitutka stopijo v bar – in odkrijejo največjo zaroto vseh časov

Diler, zvodnik in prostitutka stopijo v bar – in odkrijejo največjo zaroto vseh časov. Fontaine (John Boyega), Slick Charles (Jamie Foxx) in Yo-Yo (Teyonah Parris) v podzemlju nekega distopičnega, getoiziranega, gentrificiranega mesta odkrijejo tajni laboratorij, v katerem belska kabala, stvariteljica »bele substance«, eksperimentira z nadzorovanjem, obvladovanjem in discipliniranjem – peklenskim pomarančenjem – črncev.

Kar navadite se na gnečo

Zaradi gneče na slovenskih cestah, sploh na ljubljanski obvoznici, se ministrstvo za infrastrukturo in Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) pripravljata na gradnjo novih cest in širjenje starih, razvoj javnega prometa pa je še vedno zapostavljen. In to čeprav širitev cest na dolgi rok ne zmanjša gneče na cestah, prej velja nasprotno.

Podnebno vrenje

Na Blokah so si pred 15 leti in več gradili nepremičnine tranzicijski poslovneži. Leta 2009 so mediji pisali o Zimskem dvorcu na Blokah, ki ga je za enega vodilnih v (takrat še državni) banki NLB zasnoval arhitekturni biro Potokar-Ravnikar, le nekaj kilometrov stran pa je bilo bivališče drugega znanega politika in (kasneje zaprtega) poslovneža Igorja Bavčarja. Večinoma je šlo za zimske rezidence, privlačnost območja so bile namreč »prave zime in lov«. Zdaj postaja območje znova priljubljeno, ker je poleti hladneje. Na letošnji najbolj vroč dan, ponedeljek, 17. julija, ko so v Beli krajini izmerili 37,2 stopinje Celzija in v Ljubljani 35,1 stopinje Celzija, je bilo v Novi vasi na Blokah 31 stopinj.

TV komentar / In ko je v Slovenijo prišel tornado, je bil le še prva novica, nič več

Prvega avgusta 2023 si ne bomo zapomnili – pa čeprav je bil to dan, ko smo v Sloveniji videli in doživeli mali tornado. Ne bomo si ga zapomnili, ker mali tornado ni bil glede na vse vremenske dogodke julija 2023 prav nič posebnega, še izstopajoče škode glede na siceršnje posledice vsakodnevnega vremenskega dogajanja ni naredil. In tako je oddajo Odmevi tokrat zastavila tudi voditeljica Tanja Starič: najprej novica, da je Ilirsko Bistrico prizadel tornado, nato pogovor s prvim človekom civilne zaščite Srečkom Šestanom, ki je bil tisti trenutek na kraju dogajanja, pri čemer je bil tudi njegov poudarek zelo umesten, da je namreč za tornadom prišla v Ilirsko Bistrico še močna nevihta.

»Nujno je gasilsko prilagajanje«

»Posledice podnebnih sprememb so nas absolutno prehitele,« pravi geograf Dušan Plut, upokojeni profesor, zdaj svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti na področju okoljevarstva. Naši ukrepi, zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanja, močno zaostajajo, pravi in dodaja: »Še več: vse pogostejše ekstremne vročine, požari, suše, bolezni in neurja, ki so posledice podnebnih sprememb, dodatno uničujejo naše gozdove, biotsko pomembna mokrišča in druge ekosisteme ter dodatno šibijo zmožnost naravnega blaženja podnebnih sprememb.«

»Nastopilo je obdobje globalnega vrenja«

»Obdobje globalnega segrevanja se je končalo, nastopilo je obdobje globalnega vrenja,« je prejšnji četrtek izjavil generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. Izjava je sledila oceni Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in programa EU za opazovanje Zemlje Copernicus, da so globalne temperature julija podrle zgodovinske rekorde. Prvih 23 dni julija je bila namreč zabeležena najvišja povprečna globalna temperatura od začetka beleženja, to je 16,95 stopinje Celzija; s tem je bil presežen dosedanji rekord celotnega julija 2019 pri 16,63 stopinje Celzija.

Nutrije / Eksterminacija preložena

S 1. avgustom naj bi na Ljubljanskem barju in ob okoliških ljubljanskih vodotokih začele pokati lovske puške, s katerimi naj bi lovci, člani lokalnih lovskih družin, postrelili tu živečo populacijo nutrij. A direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ta teden sporočil, da se »operativni del odlova nutrij« prestavlja vsaj za mesec dni oziroma na jesen. Za nič krive ljubljanske nutrije torej še obstaja upanje.

Vlado Miheljak

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Dva leva

Komentar / Mizoginija in kultura brisanja

Spomnim se časov, ko tudi v Skandinaviji in na liberalnem Zahodu še ni bil v obtoku pojem politične korektnosti, a se je besednjak že začel spreminjati. Tudi v Jugoslaviji. Kar naenkrat ni bilo več primerno uporabljati besede Cigan/cigan. Še vedno pa je občevalni jezik prenesel ciganski golaž, cigansko glasbo, ciganski ples itd. ... In tudi sami pripadniki etnične skupnosti so sebe imenovali in se prepoznavali kot Cigane. Uradno pa so se začeli naslavljati kot Romi. Kako torej? No, domislica iz tistega časa (ki so si jo izmislili oni sami!) je šla nekako takole: »Kaj ste torej vi, Cigani ali Romi?« in odgovor: »Mi navadni smo Cigani, Romi so oni, ki so v partiji.« Ekonomija šale je bila več kot jasna in očitna.

Ni grozil, le mnenje je povedal

Janez Tomšič, nekoč podpredsednik SLS, je pod vlado Janeza Janše zasedel ugledne položaje v državnem gospodarstvu. Postal je član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), še vedno je predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe (KD) in predsednik nadzornega sveta SID banke. Tomšič, ki je na vse te položaje pod vlado Janeza Janše prišel na predlog NSi, je po zamenjavi oblasti funkcije obdržal. A Tomšiču je ves ta čas okoli vratu visel mlinski kamen, ki pa se ga je prejšnji teden, tudi z benevolentno pomočjo protikorupcijske komisije (KPK), rešil.

Rejanšizacija policije?

Vlada Janeza Janše skoraj leto dni, točneje deset mesecev in pol, ni imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom, nato pa je izkoriščala od njene volje odvisne različne vršilce dolžnosti, da so na odgovorne funkcije postavljali represivne in podredljive kadre. Vlada Roberta Goloba polnopravnega direktorja policije ni imenovala že kar 14 mesecev in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Tudi vršilec dolžnosti Senad Jušić kadruje. Na odgovorne položaje v policiji, kar je posebej žalostno, postavlja ljudi, ki so dejavno sodelovali pri zlorabi policije v politične namene v času prejšnje vlade.

Zdravniki ali rablji?

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je prejšnji mesec začel zakonodajno pot. Ta bo najverjetneje dolga in polemična, podporo so mu doslej izrecno izrekli zgolj v Levici. Pred sprejetjem zakona pa še naprej svarijo predstavniki katoliške cerkve in zdravniških organizacij. Predvsem silovit je odziv zdravniškega vrha, ki se – namesto na božjo besedo – sklicuje na medicinsko etiko.

Novi Zbor za republiko

Borut Pahor je v življenju opravljal že nemalo poklicev: bil je mesar, frizer, komunalec, gradbinec, mizar, mlekar, ekokmet in še kaj. Vse to med predsedniško kampanjo leta 2012. Bil je tudi evropski poslanec, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik države. Ko se mu je ob koncu lanskega leta iztekel drugi in zadnji mandat na čelu države, ni bilo povsem jasno, kakšen bo njegov naslednji korak. Najprej je postal humanitarec in na dobrodelni dražbi prodal svojo katrco. Nato je začel snemati podkaste, zdaj menda piše knjigo. Poleg tega se je odločil zaplavati še v akademske vode. Postal je predstojnik pravkar ustanovljene katedre za slovenski nacionalni program na Novi univerzi, ki je zasebni projekt Petra Jambreka.

»Mesto dreves«

»V Ljubljani smo v zadnjih štirih letih izbirali drevo leta, letos pa smo se odločili, da izberemo drevored leta. Odločitev o predlogih tudi tokrat v celoti prepuščamo meščankam in meščanom,« se glasi razglas na spletni strani Mestne občine (MO) Ljubljana.