Grega Repovž

24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Uvodnik

Vojni dobičkarji

V teh dneh velike svetovne naftne družbe, pa tudi lokalne, objavljajo končne rezultate poslovanja v lanskem letu. Analitiki ves čas ponavljajo, da naj bi bil za lansko rast cen energentov in reprodukcijskega materiala ter transporta in drugega kriv postepidemični zagon gospodarstev. Povpraševanje po prvem letu zastoja naj bi bilo tako veliko, da ga dobavitelji niso več dohajali, čemur je sledila rast cen. Zakaj so torej cene rastle? Ker so lahko. Ne zato, ker so se spremenile vhodne cene, ampak ker na teh trgih ni več nobene regulacije. Šlo je torej za čisto zlorabo izrednih razmer.

Bodo po mavricah v vrtcih prepovedali tudi oblačke?

Domen Cukjati, član SDS, ki v prihajajočih občinskih volitvah kandidira za župana Občine Log-Dragomer, je na svojem Twitter profilu 14. junija objavil fotografijo obešalnika iz vrtca: na njem je visel kartonček z imenom otroka, ki ga je krasila podoba mavrice. Zraven fotografije je napisal: »Takole pa morajo otroci v našem javnem vrtcu (v skupini moje hčerkice) ves čas nositi znamenja neke ideologije. Se še komu zdi to posiljevanje otrok?«

Končno novi zakon o nalezljivih boleznih

Ko so pred tednom dni koalicijski poslanci v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o nalezljivih boleznih, se je del javnosti zdrznil. Bodo uvedli obvezno cepljenje in visoke denarne kazni za tiste, ki se ne bodo želeli cepiti? Ali predlog res prinaša nove, še višje kazni za neupoštevanje vladnih odlokov, s katerimi se omejuje gibanje? Bodo res najstrožje kaznovani tisti, ki bodo pozivali k protestom zoper vladne ukrepe? Te strahove je potem pred kamerami izrekel tudi poslanec SDS Branko Grims. Nelagodje v javnosti je bilo precejšnje.

Ko je bolnik na drugem mestu

Eden najbolj cvetočih poslov v slovenskem zasebnem zdravstvu je v zadnjih letih postala radiološka diagnostika. Torej slikanje bolnikov s pomočjo ultrazvočnih, rentgenskih naprav ali naprav, ki delujejo na podlagi magnetne resonance (MR). Slednje so najdražje, in ker je z njimi mogoče zelo dobro razločiti spremembe v mehkem tkivu znotraj telesa, so tudi najbolj iskane. Postopek slikanja z MR-napravami je razdeljen na dve fazi. Na tehnično, kjer sprva radiološki inženir izvede slikanje z MR-napravo. Ta s pomočjo kombinacije močnega magnetnega polja in elektromagnetnih valov v več sekvencah oziroma »prerezih« izdela množico slik. Nato pa v drugi fazi zdravnik specialist radiolog dobljene slike interpretira. Zelo pogosto zdravniki radiologi delajo na daljavo, kar pomeni, da do slik dostopajo na spletu in napišejo izvide, ko imajo čas. Najboljši med njimi kdaj pa kdaj napišejo več deset izvidov na dan, domnevno jih najboljšim uspe napisati celo 50 v enem dnevu.

Proti mavrični Mariji

Pod okriljem evropskega parlamenta v Bruslju deluje tudi Hiša evropske zgodovine, muzej o nadnacionalnih pojavih, ki so sooblikovali našo celino. Na najnovejši razstavi Ko zidovi spregovorijo, ki so jo odprli aprila letos in bo na ogled še vse do novembra, so na ogled plakati iz naše bližnje zgodovine, kritični do družbenega dogajanja. Številni so odmevali, nekateri so bili tudi prepovedani. Eden izmed slednjih pa je zdaj razburil še trideset skrajno desnih evroposlancev, in to tako zelo, da od direktorja muzeja zahtevajo, naj ga nemudoma odstrani z razstave in s tem tudi iz evropskega parlamenta.

»V energetiki oziroma celo državni infrastrukturi že leta in leta doživljamo idiotizme na vrhu«

Vladimir Šega (1959) je inženir, ki se ukvarja z ekonomsko demokracijo in soupravljalskimi pravicami zaposlenih. Zadnjih šest let predseduje Združenju svetov delavcev Slovenije. Je tudi predsedujoči svetu delavcev družbe Dravskih elektrarn Maribor, kjer je zaposlen, in skupine Holding Slovenske elektrarne ter koordinator skupnega sveta delavcev družb v pretežni lasti države v sklopu Slovenskega državnega holdinga. Kot član stranke Levica je svetnik v mariborskem mestnem svetu, med drugim pobudnik participativnega proračuna. Je tudi eden od producentov Festivala Lent, ki bo potekal v naslednjih devetih dneh, njegov je Jurčkov oder.

Podjetniška svoboda v javnem zdravstvu

Konec leta 2017 se je vlada Mira Cerarja, v kateri je zdravstveni resor vodila Milojka Celarc, z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti namenila jasneje razmejiti javno in zasebno zdravstvo. V sklopu teh sprememb je zasebnikom prepovedala izplačevanje dobičkov, ustvarjenih s koncesijo, torej z javnimi sredstvi. Zaradi tega so se na ustavno sodišče obrnili zdravniki in zobozdravniki zasebniki, ki v Sloveniji predstavljajo že okoli tretjino vseh ponudnikov zdravstvenih storitev. In uspeli. Ustavno sodišče je odločilo, da je bila zdravnikom zasebnikom, ki opravljajo javno službo, kršena svobodna gospodarska pobuda oziroma podjetniška svoboda.

»Temačna stran ne bo zmagala«

V ponedeljek je bil vroč dan, suh, naporen, zlasti v centru Ljubljane, kjer se je začel segrevati še beton. Neprijetno je bilo. In neprijetno je bilo tudi opazovati, kar se je dogajalo na Kolodvorski, predvsem na TV Slovenija in v uredništvu informativnega programa. Neprijetno zato, ker vodenje tega javnega zavoda v zadnji polovici leta, v resnici pa že prej, nima nič skupnega z opravljanjem javne službe. Je pa zato bližje politikantstvu, diletantizmu in primitivizmu – in to ne novinarjev, ne ustvarjalcev programskih vsebin, ne produkcijskih delavcev, pač pa tistih, ki ta sistem vodijo. Informativni program najpomembnejše medijske hiše v Sloveniji, edine, ki je z zakonom določena za zaveznika javnosti, se ruši v prah. To vedo vsi, odgovorni pa s prstom kažejo na druge. Odgovorni so programski svetniki, vodstvena ekipa, ki jo je okoli sebe zbral generalni direktor Andrej Grah Whatmough, odgovorna je tudi urednica informativnega programa na TV Slovenija Jadranka Rebernik. Vseeno jim je za javnost. Zapišimo natančneje: ker se javnosti bojijo, ker vedo, da nimajo prav, jo želijo oslabiti; v družbi, kjer javnost ne obstaja, politika namreč lažje uresničuje svoje interese.

Preverjeni kader

Drago Zadergal je že več let član Državne volilne komisije. Je pravnik, nekdanji študentski funkcionar, ki je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, po nekaterih podatkih pa naj bi bil tudi član te stranke. Nekoč je sodeloval na strankarskih športnih igrah. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, »da je pravi vojščak SDS, vseskozi čaka na navodila od centrale in jih potem uresničuje«. Še pred dvema mesecema, torej do aprilskih volitev, je delal v kabinetu Janeza Janše, pred 10 leti pa je bil na predlog SDS imenovan v nadzorni svet RTV Slovenija.

Vlado Miheljak

24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Dva leva

Nacionalka na zrnu Graha

Hja, nacionalka, javna RTV, ni in ne sme biti ponižana, vsega hudega vajena vlačuga, ampak mora biti nadvse občutljiva in razvajena kot Andersenova kraljična. Vsak, tudi najmanjši pritisk jo mora motiti. In na vsak pritisk se mora nemudoma in odločno odzvati. Pa naj pritiska drobcen Grah ali pač njegov gospodar. In nacionalka je doslej pritiske (preveč?) stoično prenašala. A sedaj je pet minut čez dvanajsto. Sedaj ni več poti nazaj. Čas vljudnosti, korektnosti se je iztekel. Rokavica je bila že zdavnaj vržena. Nacionalka jo je pozno pobrala. Zelo pozno, a ne prepozno. Bo pa odslej treba kazati mišice in uporabljati pesti. Iz ringa bo samo en partner v spopadu odšel pokončno, drugega bodo odnesli. O. K., zavedam se in sem že večkrat zapisal, da z varne pozicije, kakršno imam sam in mnogi drugi kritični ocenjevalci, ni težko biti pogumen in odločen ter kolektivu nacionalke očitati premajhno korajžo. A ko prideš v situacijo, v kakršno je kolektiv javne RTV pahnilo sedanje vodstvo hiše, ki ne premore tudi najmanjše moralne in strokovne integritete ter podpore kolektiva, je rokavico treba pobrati. Ni umika na rezervni položaj, ker tega ni več. Zdaj lahko kolektiv samo zmaga ali izgubi. Ali pa čaka, da kdo drug namesto njih in za njih izbori njihovo svobodo. In to potem zaračunava. Od sedanje oblasti se seveda pričakujejo radikalne spremembe formalnega ustroja javne hiše – to je navsezadnje predvolilna obljuba –, a ne bi bilo dobro čez mesece ugotoviti, da je politika odrešila javno televizijo pritiska politike. Zato se izredno mudi, da premagajo in naženejo sedanje spolitizirano vodstvo. Televizijo in celotno javno RTV morajo izpod okupatorja osvoboditi televizijci s pomočjo pritiska javnosti, še preden zakonodajna oblast oblikuje nov zakon.

Kri ne pozna spolne usmerjenosti

Pri nas je doslej veljalo, da homoseksualni moški ne morejo oziroma ne smejo darovati krvi, ker gre za »osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo«. Strokovni in politični organi so dolga leta pojasnjevali, da ne gre za prepoved darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti, pač pa na podlagi »tveganega spolnega vedenja«, ki je bilo priročen izgovor za trajno izločitev (vseh) gejev iz krvodajalske skupnosti. Odslej naj bi bilo drugače, omejitve se sproščajo.

Diskriminatorni boni

Prejšnji teden so zaživeli tako imenovani digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki jih lahko za nakup računalniške opreme izkoristijo učenci zadnje triade, dijaki in študenti. Na voljo naj bi bili tudi starejšim od 55 let, če bi prej opravili tečaj s področja digitalne pismenosti, vendar ta za zdaj še ni na voljo. Prejšnja vlada je za letos po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh zagotovila dovolj denarja zgolj za 5 tisoč tečajnih mest, čeprav je upravičencev, starejših od 55 let, kar 740 tisoč.

Kakšen bo zeleni prehod?

»Malo konkretnih odgovorov, precej političnega meglenja in izmikanja, a zagotovo se neka groba vizija nagiba k podnebno nevtralni družbi, kar je v naši politiki pozitivna novost, očitna pa je tudi pripravljenost na dialog, ki je bila pod prejšnjo oblastjo povsem nezamisljiva.« Tako bi lahko strnili mnenja okoljskih organizacij po pogovoru, ki so ga ta torek z novima ministroma, Bojanom Kumrom za infrastrukturo ter Urošem Brežanom za okolje in prostor, organizirali Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z okoljskimi organizacijami PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera in Focus.

Dušebrižništvo

Ko je pred slabima dvema tednoma novi minister za delo, socialo in družino Luka Mesec kot vodjo kabineta na zaupanje zaposlil Majo Tašner Vatovec, so se na vlado nemudoma usuli očitki o nadaljevanju nepotističnih in klitentelističnih praks, za katere se je sicer zavezala, da jih bo presekala. Maja Tašner Vatovec je namreč soproga poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, torej dolgoletnega poslanskega sodelavca in tudi prijatelja strankinega koordinatorja Luka Mesca.

Sodniki iz Janševega predala

Potem ko je predlog sklepa o imenovanjih dve leti ležal v predalu, je vlada Roberta Goloba prejšnji teden sklep le izvršila ter imenovala pet sodnic in sodnikov za nadomestne sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. To so Vasilka Sancin, Veronika Fikfak, Vesna Bergant Rakočević, Aleš Galič in Boštjan Zalar. Gre za sodnice in sodnike, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika – od leta 2016 je to Marko Bošnjak – pred ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju.

Milijon evrov družinskemu podjetju soproge nekdanjega državnega sekretarja

Janševa vlada je po volitvah, ko je opravljala tekoče posle, na predlog gospodarskega ministrstva projektu podjetja Roto Pavlinjek dodelila regionalno državno pomoč v višini skoraj milijon evrov. Roto Pavlinjek spada med podjetja skupine Roto, ki jih ima v lasti družina Pavlinjek. Med déležniki skupine Roto Group, ki ima v lasti 70 odstotkov omenjenega podjetja, je tudi Nuša Pavlinjek Slavinec s 24-odstotnim deležem skupine; je tudi direktorica podjetja Roto Slovenija. Gre za soprogo nekdanjega državnega sekretarja na šolskem ministrstvu Mitje Slavinca.

Pokopališče kipov

Aprila lani, ko je Brdo pri Kranju kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše, je iz Parka Brdo neznano kam izginil kip Tita. Delu Antuna Augustinčića so kmalu sledili drugi, dokler ni iz parka izginila kar celotna zbirka kipov na temo NOB, v park pa sta se naselila spomenik Demosu in kip Jožeta Pučnika. Kot so takrat zatrjevali v Javnem gospodarskem zavodu (JGZ) Brdo, so bili kipi potrebni obnovitvenih del, zaradi česar so bili začasno umaknjeni. Izginuli kipi so se nato, skoraj leto zatem, ko je s podstavka izginil prvi kip, znašli v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Vse skupaj je izvedel Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ga je postavila Janševa vlada. V Pivki je za kipe, umaknjene izpred oči javnosti, zasnoval novo postavitev, poimenovano Park revolucije.

Vozniki iz skladišča groze

Prejšnji teden so slovenski mediji objavili fotografijo klečečih mladih moških, ki v skladišču po turško sedijo na tleh, okoli vratu pa imajo privezane velike liste papirja s svojimi osebnimi podatki. Fotografija je bila posneta v Bangladešu, moški na fotografiji pa naj bi bili kandidati za voznike slovenskih prevozniških podjetij. Bangladeški šoferji v Sloveniji? Prizori kot v zaporu? Kaj se dogaja? Je to sploh mogoče – in predvsem zakonito? Fotografijo je medijem posredoval javnosti praktično neznani Neodvisni sindikat delavcev Slovenije (NSDS). Kot so pojasnili, je na njej prikazano izbiranje delovne sile za mesto voznikov v dveh srbskih in enem slovenskem avtoprevozniškem podjetju. Imena slednjega sindikat za zdaj še ne želi razkriti.