Predsednica si želi več denarja / Pahor naj bi bil prevelik zapravljivec

V uradu predsednice države naj bi si bili želeli za letošnje delovanje zagotoviti dodatni denar, a so jih z ministrstva za finance obvestili, da to praviloma ni mogoče, poroča N1. Potrebovali bi dodatnih 169 tisoč evrov, denar pa bi namenili za predsedničine mednarodne dejavnosti in plače zaposlenih, saj se bodo te letos zvišale, za investicijsko vzdrževanje stavbe, v kateri je predsedničin urad, pa naj bi potrebovali dodatnih 150 tisoč evrov. A vzrok, zakaj je predsedničin mošnjiček tako prazen, je nenavaden: krivo naj bi bilo čezmerno zapravljanje prejšnjega predsednika.

Cenzura / Prepovedani glasovi

Plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič je za spletni medij N1 prvič javno spregovoril o pritiskih med režiranjem letošnje državne proslave ob dnevu kulture. O tej se še vedno govori, predvsem zaradi protesta Svetlane Makarovič zoper upravni odbor Prešernovega sklada, ki je proslavo pripravil, pa tudi zaradi nagačenega zajca v odlomku iz lutkovne predstave Tina Grabnarja.

Užaljeno maščevanje

Nekdanji italijanski premier in dejansko drugi človek aktualne italijanske vlade Silvio Berlusconi je v času premierstva trdil, da je bil Benito Mussolini »največji italijanski državnik«, da je bil »benigen« (blag, mil, prijazen, nenevaren), da »ni nikoli nikogar ubil«, da je »ljudi pošiljal v ječe, kjer so bili kot na počitnicah«, in da nasprotnikov ni pošiljal »v koncentracijska taborišča, pač pa le na obvezne počitnice«. Slovenci so komaj čakali, da jih pošlje v kako koncentracijsko taborišče. Ja, komaj so čakali, da jih pošlje na počitnice. V pravo, ekskluzivno letovišče – recimo na Rab.

Avtokaraoke po policijsko

Ko je Boštjan Poklukar pred dnevi še drugič postal notranji minister, je vlada na njegov predlog imenovala novega prvega moža policije. Boštjana Lindava, ki mu profesionalnosti res nihče ne drzne odrekati, še kritiki iz političnih vrst zgolj nekaj mencajo, je zamenjal Senad Jušić. Kdo je novi generalni direktor policije, ki sicer ni bil imenovan za polni mandat, pač pa za vršilca dolžnosti? Kaj njegovo imenovanje pomeni za policijo, ki se ji nikakor ne uspe stabilizirati, že odkar sta po njej začela lomastiti vlada Janeza Janše in njen notranji minister Aleš Hojs?

Akcijski načrt

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prejšnji teden sprejeli tako imenovani akcijski načrt v obrambo osamosvojitve Slovenije in njenih vrednot, ki jih je vlada, kot so zapisali, z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (in s tem z odpravo prvega) načrtno poteptala. V prihodnjih tednih nameravajo ustanoviti koalicijo proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi, napovedujejo tudi protestno zborovanje in poziv k interpelaciji vlade. Kljub prvotnim napovedim pa kaže, da se bo odločitvi vlade uprla zgolj peščica vojnih veteranov.

Spomenik v obliki črke »Ć«

Konec februarja se spominjamo izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v zgodovini države Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 tujcev, po rodu večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik, in jim odvzela vse pravice, uničila družine. V resnici bi bilo pravilneje, če bi rekli, da ob tem času vsako leto opominjamo, da te krivice niso bile nikoli popravljene.

Poslednje sobarice

V torek so se na promenadi pod Hotelom Histrion v Bernardinu zbrale sobarice, katerih delo je bilo z družbe Sava Turizem dan kasneje preneseno na zunanjega izvajalca, podjetje Aktiva čiščenje. S stavko in shodom, ki se mu je pridružilo približno sto ljudi, so želele opozoriti na neprimerne delovne razmere, ki jih praviloma prinaša tako imenovani outsourcing, in na neuslišane zahteve, s katerimi so se obrnile na zdaj že bivšega delodajalca. Kot so dejale, se počutijo izdane, ponižane in ničvredne, posebej kritične pa so bile do vlade, češ da jih je pustila na cedilu.

Popravek nelogičnosti

Se spomnite zapleta, ki je nastal zlasti z zadnjim zvišanjem minimalne plače, ki se je januarja letos s 1074 evrov zvišala na 1203 evre bruto? Iz gospodarstva so prišla tradicionalna opozorila o domnevno huronskih negativnih posledicah, ki naj bi jih povzročilo to zvišanje najnižjih plač, s katerimi živi okoli 80 tisoč delavk in delavcev.

Prepovedane arome

Ministrstvo za zdravje je na portalu e-demokracija objavilo predlog sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Predlog predvideva prepoved »vseh privlačnih« arom v elektronskih cigaretah, torej arom sadja, začimb, zelišč, alkohola, bombonov, pa tudi mentola, vanilje in podobnih. »Za večino arom še ni znano, kako vplivajo na zdravje pri dolgoročnem vdihavanju, pri nekaterih pa so že znani hudi škodljivi učinki na zdravje dihal. Iz previdnostnega principa zato za elektronske cigarete uvajamo prepoved vseh arom, razen tobačnih,« utemeljujejo na ministrstvu.

Janko Lorenci

3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kolumna

Komentar / Miš

Janša nas je pehal na evropski vzhod, nova oblast je zasukala krmilo nazaj proti zahodu. To je pomembna, a v naši zunanji politiki tudi edina omembe vredna sprememba. Zdaj se damo znova pohlevno nositi glavnemu toku v Uniji.

dr. Bogomir Kovač

3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Ekonomija

Komentar / Prihodnost je tu

Prihodnost sodobnega sveta se bo v veliki meri odločala na vojaških tleh Ukrajine. Danes postaja jasno, da konflikt med Rusijo in ZDA tod odloča o novi globalni politično-ekonomski ureditvi sveta. Zato rusko-ukrajinska vojna ne more biti niti kratka niti zmagovita, ni lokalna, temveč globalna. Dilema je preprosta. Ali bo globalna ekonomska povezanost sveta ostala pri stari evroatlantski ureditvi z ZDA na čelu ali pa bo evolvirala v nov multipolarni svet. Politično-ekonomska trilema je jasna. Proces ekonomske globalizacije zahteva miroljubno koeksistenco, politično kooperativnost in koordinacijo. Militarizacija je njihov kontrapunkt, vodi v politično dezintegracijo v nasprotju z ekonomsko integracijo. Strateški dokumenti in sporočila ZDA in Kitajske to izvrstno potrjujejo, EU trilemo doživlja neposredno, v živo. Bretton Woods je leta 1944 našel multilateralno in multipolarno rešitev sveta. Zmagala je ideja integracije in ne dezintegracije. Bo zahodni svet zmogel do leta 2024 najti podobno rešitev?

N'toko

3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Žive meje

Komentar / Učinkovitost

Pred kratkim nam je v članku z naslovom Učinkovitost novinar Dnevnika razkril bizaren podatek o tempu dela naše vlade. Ta se je že v koalicijski pogodbi zavezala k takojšnji odstranitvi ograje na meji, po dveh mesecih zavlačevanja pa je (verjetno zaradi protestov lokalne skupnosti) prejšnja ministrica za notranje zadeve tudi uradno oznanila, da bo odstranjevanje končano do konca leta. Kot razkriva Dnevnik, je osem mesecev kasneje odstranjenih le 11,6 km oziroma 5,9 odstotka ograje. In dodaja, da bi »s takšnim tempom vlada potrebovala osem let in dobre tri mesece za uresničitev koalicijske obljube«. Cinična pripomba žal ni bila daleč od resnice, kajti le teden kasneje so na ministrstvu napovedali, da bo odstranjevanje dejansko trajalo štiri leta, pri čemer bo izvajalec Minis porabil skoraj toliko denarja, kot ga je za postavitev. Opazovalci se lahko le čudimo, da bo vlada sodobne države, z vsemi finančnimi in kadrovskimi sredstvi, porabila štiri leta in sedem milijonov evrov za delo, ki bi ga lahko v dveh tednih opravila vsaka vaška skupnost z nekaj traktorji. In če je odvoz nekaj železja z rečnega brega zanjo večleten napor, kako bo postavila 20.000 stanovanj ali obnovila javno zdravstvo?

Hitri avtobusni sistemi kot alternativa tramvaju in železnici

Avtobusi so na svetovni ravni najbolj razširjena oblika javnega potniškega prevoza. V primerjavi z železnico, tramvajem ali podzemno železnico avtobusni sistemi zahtevajo bistveno manjša sredstva za vzpostavitev in obratovanje, saj uporabljajo povsod zgrajene javne ceste, tako da so potrebni le nakup in vzdrževanje voznega parka ter gradnja postajališč. Avtobusi so tudi precej bolj fleksibilni kot tirna vozila. Njihove linije se lahko preprosto prilagodijo, bodisi začasno, na primer zaradi obvoza ali množične prireditve, bodisi se linije podaljšajo za stalno ali dodajo nove, na primer ob gradnji novega mestnega predela, večjega obrata, trgovskega kompleksa ali športnega središča. Iz souporabe javnih cest pa izhaja tudi glavna omejitev avtobusnega prevoza. Ker si avtobusi delijo ceste z avtomobili in tovornimi vozili, so prav tako izpostavljeni prometnim zastojem. Avtobusi ustavljajo na postajališčih, zato je določen čas namenjen vstopanju in izstopanju potnikov ter zaviranju in ponovnemu vključevanju v promet. Dodaten čas potnik porabi za čakanje na prihod avtobusa, intervali prihodov pa so zaradi različnih zunanjih vplivov lahko zelo nezanesljivi. K temu je treba dodati še pot na postajališče in s postajališča na končno destinacijo. V časovnem pogledu so avtobusi tako povsem nekonkurenčni v primerjavi z osebnimi avtomobili ter manj zanesljivi kot železnice ali tramvaji.

Ko ideje trčijo ob stvarnost

Stranke sedanje koalicije so pred volitvami smelo obljubljale, da bodo takoj zagotovile sredstva za gradnjo trideset tisoč novih javnih neprofitnih stanovanj. Ko je Gibanje Svoboda prepričljivo zmagalo na volitvah, se je skupaj s SD in Levico v koalicijski pogodbi med drugim zavezalo nemudoma pripraviti krizni načrt reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin ter zemljišč.

Arhitekt Saša Dev je v Mariboru med prvimi projektiral moderna stanovanja

Do druge svetovne vojne je bil Maribor najhitreje razvijajoče se mesto v državi, kar se je izražalo tudi v arhitekturi in v nastajanju pomembnih mestotvornih stavb. Prav arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967) je s svojimi projekti pospešil razvoj tega mesta. Njegova arhitektura hkrati izkazuje, koliko je še sledil svojemu profesorju Jožetu Plečniku in koliko so se ga že dotaknili takratni trendi v arhitekturi. Navsezadnje je najprej študiral arhitekturo v Münchnu in kasneje v avstrijskem Gradcu, v Ljubljani pa je pri Plečniku diplomiral leta 1927.