Črni baloni za kardinala

V torek ob desetih dopoldne se je na Erjavčevi ulici pred palačo predsednika republike zbrala skupina protestnikov s črnimi baloni v rokah. Na takšen način so protestirali, ker je predsednik republike Borut Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in kardinala Franca Rodeta. Šlo naj bi za človeka, ki je pripomogel k mednarodni uveljavitvi Slovenije, ki je spodbujal verski dialog in ki ga je vseskozi vodila »skrb za usodo slovenskega naroda«.

Jaz se dam na kanon

Psihološka stroka z izrazom oniomanija označuje obsedenost z nakupovanjem, ki se izkazuje kot »neustavljiv poriv, ki vodi v prekomerno, predrago in časovno potratno nakupovalno aktivnost, ki se izkazuje v znatnih družbenih, osebnih in finančnih tegobah«. Kronični šopoholizem naj bi prizadeval predvsem premožne bele kolumnistke z Manhattna in frajle z Beverly Hillsa, toda gre za predsodek, saj v enaki meri prizadene moške. Med njimi je tudi v letu 2021 outirani (sic!) prvi slovenski onioman – minister za obrambo Matej Tonin, proti kateremu sta Carrie Bradshaw in Cher Horowitz zadnji beraški skopulji.

Zelena je nova rdeča

»Če voda cviček bi bila, plaval bi okrog sveta«- stih barda Lovra Matiča, davno tega zapisan o dolenjskem dugongu Martinu Strelu, bi lahko označili za vodilo ministra za plenjenje ekosistemov in »davčne gluposti« Andreja Vizjaka ob pripravi novele zakona o vodah, s katerim je želel olajšati gradnjo na vodnih območjih in olajšati postopke izdaje okoljskih soglasij interesnim skupinam. Z drugimi besedami – na svoj izvirni način je Vizjak želel ponoviti dosežek nekega drugega vizionarja izpred dobrih dva tisoč let, ki je vodo takisto spremenil v rujno vince, le da je tedaj v Kani galilejski šlo za par vrčev, po omenjeni noveli pa bi se lahko s slovenskimi vodnimi viri opijal ekskluziven krog zasebnih investitorjev. Pa je ljudstvo spregledalo rokohitrstvo.

#nisemprijavila

»Nisem prijavila, ker sem bila na smrt prestrašena. V šoku. Molčala sem in nosila dolge rokave, da ne bi nihče videl. Ko sem čez teden dni poskušala spregovoriti, je mati samo zavila z očmi, brat pa me je vprašal, s čim sem izzivala.«

»Turški državljani«

Odkar je pred petimi leti Slovenija na meji s Hrvaško začela postavljati rezilno žico in panelne ograje, je prečkanje meje za begunce postalo nevarno. V mejnih rekah se je utopilo že skoraj 20 ljudi, zadnja med njimi desetletna deklica Rahime, ki jo je reka odnesla iz materinih rok. Šlo je za turške državljane, je sporočila policija.

Vlado Miheljak

30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Dva leva

Musikantenstadl Staat**

Ni dobro imeti butca za predsednika in prav tako ni dobro imeti avtoritarca za premiera. No, še huje je, če se oboje zgodi hkrati, a prava katastrofa je, če se v eni osebi združita obe kvaliteti. Namreč, zmerna pamet ojunači avtoritarnost. In obratno, avtoritarnost otopi pamet.

Janko Lorenci

30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Kolumna

En planet, eno človeštvo?

Novo leto je, vesoljno človeštvo praznuje. Beseda človeštvo nas rada navda z vzvišenimi čustvi, včasih celo z živim občutkom pripadnosti tej množici osmih milijard bitij, takih kot mi. V realnosti pa je človeštvo nasprotje enotnosti, gmota, ki se nenehno drobi in sestavlja na novo. Diha, živi in umira izjemno različno in različno doživlja tudi skupne nadloge.

2021 v številkah

1.
mesto med slaščičarji z vsega sveta si je po izbiri gastronomske avtoritete The Best Chef prislužila Maša Salopek iz Hiše Franko. Ana Roš, glavna kuharica in idejna vodja restavracije, je skočila na sedmo mesto med najboljšimi kuharji na svetu.

Krivi za dodatnih tisoč smrti

Ko so konec lanskega decembra v Slovenijo prispele prve pošiljke cepiva, se je zdelo, da smo se po prvem peklenskem letu epidemije izvlekli iz najhujšega; tedaj se nam je vse skupaj pač še zdelo jasno – jasno je bilo, da lahko le cepivo ustavi širjenje bolezni in da si tega želimo vsi, in zato se je jasno zdelo tudi, da se tolikanj univerzalno koristen projekt ne more izjaloviti – kaj šele, da bi se to pripetilo ravno nam. Pa je Janez Janša rekel, držite mi pivo, zavihal rokave in pokazal, kako to delajo mojstri.

Vrata nepovrata

Pisal se je 20. avgust 2021, ko so po kraljestvu zlatoroga odmevali vzkliki, ob katerih so prekaljene planike rdele v mrazu, rahločutni gamsi pa so se v navalu nervoze metali raz skale. Ekspedicija kolesarskih vstajnikov, ki je obeležila jubilejni 70. protivladni petkov protest z razvitjem rdečega prapora in simbolnim tovorjenjem bicikla na vrh Triglava, je med vračanjem z očakovega temena na Kredarici naletela na odpravo vladnih gornikov, ki sta jih vodila sama premier Janša in notranji minister Hojs. »Sram naj vas bo!«, »Janša je ukradel demokracijo!« in podobno je privrelo iz protestnikov; najbolj zavzeto iz ust sindikalistke Tee Jarc. Premier se je v opazni stiski le medlo nasmihal, nato pa vseeno piknil: »Nisem vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat.«

Zlata žila namesto zlatega pravila

Slovenci od nekdaj z razumevanjem, celo odobravanjem zremo na arhetip sangviničnega proletarca, ki ga prejeta plača tako nevzdržno žge v ritnem žepu, da brž zavije v priljubljeno špelunko in tam podivjano časti, dokler ne ostane brez prebite pare. Še vsaka vlada Janeza Janše se je v ekonomskem smislu obnašala kot prav takšen pijanec, pri čemer so razsipništva deležni zgolj izbranci, zapitek pa moramo na koncu poravnavati vsi, zlasti pa tisti z najplitvejšimi žepi. V ekonomskem žargonu se tovrstna lahkomiselnost imenuje prociklično delovanje, pomeni pa, da skrbnik proračuna nespametno do skrajnosti poganja vsakokratni gospodarski trend – in tako je prva Janševa vlada pred dobrimi petnajstimi leti sredi konjunkture zaradi pretiranega trošenja pregrela gospodarstvo, druga pa je sredi največje gospodarske krize po osamosvojiti panično šparala in družbi odrezala za več kot 320 milijonov evrov kisika za okrevanje.

Sejem bil je živ

Strokovno se početju reče »glasovanje po svoji vesti«, laično pa licitiranje poslanskih glasov. V letu 2021 se ni tovrstnim praksam nihče posvečal bolj žareče od poslancev, ki naj bi pripadali opozicijski stranki DeSUS. Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič so parlament spremenili v svinjsko sejmišče in po njem dražili svojo težo na glasovalni tehtnici. Volivci DeSUS so ob svetohlinstvu svojih samozvanih predstavnikov lahko zgolj lučali proteze v televizorje; pomagalo ni, Janša je jurka trojici pač ponudil največ – in se tako vse leto obdržal na oblasti.

Metle, omela in insekticidi

Začetek vica o RTV Slovenija, ki ga piše oblast, gre približno takole: »Na Kolodvorsko pridejo župnik, strojevodja in operna pevka ...« Seveda gre za člane programskega sveta, ki jih je kot visoko usposobljene za vladanje javni radioteleviziji že lani prepoznala v enaki meri za vladanje demokratični državi usposobljena vlada. Njeni nameščenci so letos spomladi na položaj generalnega direktorja nacionalke spravili Andreja Graha Whatmougha. Njegove dotedanje direktorske izkušnje ne bi zadostovale niti za samostojno vodenje vaškega vulkanizerstva, toda Grah Whatmough je bil od samega premiera Janše na Twitterju oklican za novo metlo desnice, ki naj bi iz zatohlih kotov počistila ostanke rdeče plesni. Tako sta se mu že kmalu kot v. d. direktorja TV Slovenija in v. d. odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija pridružila Valentin Areh in Jadranka Rebernik, neuradno Janševo omelo in insekticid. Vic se konča z napovedjo nujno potrebnih rezov, ki naj bi nacionalko popeljali na raven BBC in ZDF – šali se od srca smejejo le na vse bolj bratski Nova24.

Nisi sama

Igralka Mia Skrbinac se je zavedala, da jo čaka dolg in boleč tek, maraton. A morala se je odpraviti nanj, že zato, da mlajšim generacijam ne bi bilo treba trpeti, kar je trpela ona, ki je, čeprav se je imela za močno žensko, postala žrtev spolnega nadlegovanja. To je tako zakoreninjeno v naši družbi, da ga doživi skorajda vsak: opazka tu, roka tam, delitev fotografij, ki so bile poslane v zaupanju, nespodobna povabila, izživljanje, posilstva – oblik spolnega nadlegovanja in nasilja je ogromno, kot družba pa smo jih zares začeli prepoznavati šele z gibanji, kot so #meetoo, #jaztudi in #nisisama.

Živel kralj!

Slovenija je tako polarizirana, da človek, ki voli SDS, sploh nikoli v življenju ne sreča človeka, ki voli Levico (ali SD ali LMŠ). In če bi Janša naslednje parlamentarne volitve izgubil, bi svoje volivce zlahka prepričal, da so bile volitve ukradene. Rekel bi le: poznate koga, ki je volil Levico? Volivci bi vzkliknili: Saj res! Nikogar ne poznamo! Nihče ni volil Levice! Volitve so bile ukradene!

Na napačni strani pesnitve

Ko so trume zahodnih vojakov, špicljev, humanitarcev in prateža avgusta zapuščale Afganistan, so delovale kot panični mulci, ki so v odstotnosti norega očeta, vojnega lica, v bajti nabijali rokenrol, prekadili zavese z gandžo in pobruhali preproge, zdaj pa skačejo skozi okna in se dričajo po žlebovih, da jim izbezumljeni foter ne potrga ušes. Tako jo je s kabulskega letališča v zgolj dveh tednih na varno užgalo več kot 122 tisoč Zahodnjakov, prizori pa niso bili dosti drugačni od evakuacije iz Sajgona leta 1975.

Čuda prečudna

Čeprav si je leta 2021 nekako polovica človeštva na moč prizadevala za vrnitev v dobre stare čase ploščate Zemlje, je znanost vendarle še naprej delala svoje in hrabro koračila, kamor ni šel še nihče. Po vsem svetu so laboratoriji po inštitutih proučevali, razvijali in odkrivali osupljive reči.

NFT = WTF

V srednjem veku je bilo razširjeno čaščenje relikvij, ki je včasih doseglo res bizarne razsežnosti. Tako so italijanski verniki množično romali v mestece Calcata, da bi se poklonili prepuciju, menda obrezanemu z lulčka samega božjega sina. Dejstvo, da je še 17 drugih cerkva isti čas razglašalo, da imajo v lasti sveto kožico, ni motilo romarjev, da ne bi padali na kolena pred odrešenikovimi zemeljskimi ostanki.

Ljudje superračunalniki

Rečeno je bilo, da če bi faraonka Kleopatra imela malo krajši nos, bi vladala svetu – če bi imel Nic Batum malo krajše roke, bi svetu nemara vladali Slovenci, vsaj v košarki. Tako pa je pterodaktilski razpon okončin francoskemu krilu v izdihljajih odločilne tekme omogočil blokado polaganja Klemna Prepeliča in razblinil sanje naroda o kolajni ob čisto prvem, zgodovinskem olimpijskem nastopu slovenske reprezentance v enem najbolj priljubljenih športov. A tudi končno četrto mesto je zadostovalo za kolektivno slavljenje »junakov« pod vodstvom Luke Dončića, svetovnega čudesa s hitrostjo ledenika in košarkarsko inteligenco superračunalnika.

Naj plošče 2021

Floating Points & Pharoah Sanders: Promises
Atmosferična elektronsko-jazzovska simfonija in brezčasna medgeneracijska mojstrovina.

Rekordni kalamari

Kaj dobimo, ko zmešamo elemente kultnega japonskega trilerja Battle Royale, najstniške distopične drame Igre lakote, oskarjevskega hita Parazit, snuffovskih grozljivk Žaga in resničnostnega šova Survivor? Neizvirno in plehko, a razmeroma zabavno, sila fotogenično in do množic prijazno kritiko kapitalizma, poškropljeno s tarantinovsko ekscesnimi količinami krvi. Južnokorejska uspešnica Squid Game – ki, roko na srce, deluje kot desetkrat predolga epizoda serije Black Mirror – je nesporni prvak med letošnjimi popkulturnimi fenomeni: nepričakovano je porušila rekorde gledanosti vseh Netflixovih prvencev in v manj kot mesecu dni postala najbolj gledana Netflixova nadaljevanka doslej.

Naj knjige 2021

Lana Bastašić: Ujemi zajca
Rahlo toksično žensko prijateljstvo, roadtrip po Balkanu in po spominih. Recept za roman, ki ga boste prebrali v enem zamahu.

Heroji našega časa

MAXXI je osrednji italijanski muzej sodobne umetnosti, a ni le to: je tudi eden najpomembnejših na svetu. Ko je njegov umetniški direktor Hou Hanru Zdenko Badovinac, tedaj še direktorico Moderne galerije, povabil, naj zasnuje razstavo sodobne umetnosti, ki danes nastaja na območju nekdanje Jugoslavije, je bil to velik, izjemen dogodek – tudi za slovensko umetnost.