Dr, Slavoj Žižek, filozof

Dr. Slavoj Žižek, “Velikan iz Ljubljane”, kot ga kličejo v tujini, “Superstar”, kot ga kličejo tekmeci, ima teorijo o vsem, in to še preden se zgodi. Za razliko od filozofov, ki so trdili, da je smisla premalo, Žižek stalno kaže, da je smisla preveč. Za razliko od filozofov, ki so kritizirali družbo, ki skuša zbežati pred realnostjo, Žižek popisuje komedijo družbe, ki skuša zbežati v realnost. Za razliko od filozofov, ki so glavni problem videli v tem, kako od besed preiti k dejanjem, Žižek glavni problem vidi v tem, kako od besed preiti k besedam. Če bi Platonove dialoge pisal Žižek, potem Sokrat ne bi nikoli zmagal.

To ravnanje je treba ustaviti

David Craig je britanski publicist in pisec knjig o tem, kako britanska vlada zapravlja davkoplačevalski denar. Njegove knjige se redno pojavljajo na seznamih uspešnic in so deležne izjemno pozitivnih kritik vodilnih časopisov. Ko je lani Craig objavil Squandered: How Gordon Brown is wasting over one trillion pounds of our money (Razsipavanje: Kako Gordon Brown zapravlja več kot trilijon funtov našega denarja), mu je založba predlagala, naj podobno raziskovalno delo opravi še v Bruslju in Strasbourgu, kjer sta sedeža evropskega parlamenta. V teh dveh središčih evropske moči je preživel tri mesece. Kot je kasneje zapisal za Times, »sem bil septembra šokiran. Do oktobra sem bil že jezen. Novembra pa sem bil naravnost ogorčen.« V Bruslju in Strasbourgu je odkril toliko prevar, laganja, škandalov in korupcije, da ni imel niti najmanjših težav v treh mesecih napisati knjigo. Naslovil jo je The great European rip-off (Velika evropska prevara).

Mag. Helena Kamnar, državna sekretarka

Za mag. Heleno Kamnar je mogoče uporabiti izraz prva dama ministrstva za finance. S proračunom in javnimi financami se, z nekaj prekinitvami, ukvarja že od leta 1991, funkcijo državne sekretarke pa je opravljala že v predpreteklem mandatu. Je ena pomembnejših oseb pri pripravi vladnih ukrepov za omilitev finančne in gospodarske krize. Ker z ministrom dr. Francetom Križaničem nista najbolj kompatibilna, ne bi bilo presenetljivo, če bi funkcijo državne sekretarke zapustila še pred iztekom mandata. Vprašanja o morebitnem predčasnem odstopu v intervjuju ni želela komentirati.

Žarko Puhovski, politični filozof

Dr. Žarko Puhovski je eden najuglednejših hrvaških intelektualcev, ki ima za seboj bogato akademsko kariero z vsem, kar sodi k njej. V zadnjih petnajstih letih polpretekle zgodovine je postal še najbolj znan kot vodja Helsinškega odbora, “Sorosevega združenja za demontažo države”, kot so ga poimenovali v domovinskem delu hrvaške politične sfere. V tem času se je s terensko metodo dela ukvarjal z vprašanjem nacionalizma in s popisom civilnih žrtev vojne. Nedavno je državo pred haaškim sodiščem obtožil celo etničnega čiščenja. Sedaj je profesor politične filozofije na filozofski fakulteti, ki smo jo obiskali sredi študentske blokade zaradi zahtev po brezplačnem študiju, ki traja že nekaj tednov.

Anarhija in avtokratsko vodenje

Franc Žnidaršič je predsednik poslanske skupine DeSUS. Na volilnem kongresu te stranke se bo s Karlom Erjavcem spopadel za položaj predsednika. Z razmerami v stranki ni zadovoljen, pravi, da se stranka vodi avtokratsko, da se ne spoštuje statut in da bo, če se bo takšno vodenje nadaljevalo, stranka lahko celo izginila s slovenskega političnega zemljevida.

Prof. dr. Alojz Ihan, imunolog

Zaradi novega tipa virusa gripe je po vsem svetu zavladala panika. Medijske hiše svojim bralcem delijo brezplačne zaščitne maske, na letališčih so nameščene ‘pametne’ kamere ... Kako do razvoja novega virusa sploh pride in ali lahko izbruhne pandemija, ki bi ogrozila celotno človeštvo, smo se pogovarjali z dr. Alojzom Ihanom, profesorjem mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter vodjem oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.

Iztok Geister, zagovornik narave, pesnik, esejist

Avtor več kot 50 knjig poezije, o ornitologiji in čudesih narave, esejist in pisec radijskih iger. V kulturno zgodovino je vstopil pod pesniškim imenom Plamen, ko je sredi šestdesetih let z Markom Pogačnikom ustanovil legendarno umetniško skupino OHO, ki je šokirala s svojo poezijo, s katero je porušila tako rekoč vse norme lepe umetnosti. Je svobodni umetnik, ki že več kot 30 let opazuje in proučuje bivanje narave, o njej piše knjige, članke, se v imenu narave oglaša v pismih bralcev in spet šokira. Tokrat s svojimi pogledi barda narave, v katerih jemlje ptice, reke, drevesa, sršene, kamne in vode kot človeku enakovredne prebivalce našega planeta.

Kar je dobro za Mercator, je dobro za Slovenijo

> Mercator je gotovo družbeno odgovorno podjetje. Mi zelo veliko vlagamo v širše družbeno okolje. Lani smo podprli več kot 1800 različnih humanitarnih, športnih, kulturnih in znanstvenih projektov in se zavedamo, da moramo v okolje, s katerim sodelujemo, tudi vlagati. Tega ne počnemo le v Sloveniji, ampak v širši regiji, kjer smo prisotni.

Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, minister za visoko šolstvo in znanost

Pogovor s predsednikom stranke Zares in ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorjem Golobičem je potekal v torek zvečer. Po seji sveta stranke Zares, kjer so razpravljali o položaju v koaliciji. V torek še ni bilo jasno, kako se bo razpletla koalicijska kriza, bo minister Matej Lahovnik res odstopil, bo vlada sprejela predloge stranke Zares. A Golobič je bil neomajen, pravi, da je reprogramiranje kredita podjetju Infond Holding točka preloma.

Zadovoljni pazniki z nezadovoljnimi sodelavci

Dragan Petrovec je strokovnjak za zaporsko problematiko in je dobršen del svoje poklicne poti preživel v zaporu. Bil je in je še oster kritik penološke politike vseh dosedanjih oblasti, še posebej prejšnje. Za Mladino je spregovoril o slovenski zaporniški krizi, razlogih zanjo, možnih rešitvah in o napovedi gradnje novega superzapora.

Meje morajo stran

Diego Marani pisateljevanja nikoli ni jemal resno. Zaljubljen v jezike in očaran z zgodbami ljudi, ki jih govorijo, je sklenil kompromis in se odločil za študij prevajalstva. A ves čas je pisal. Do štiridesetega leta, pravi, je njegovo pisanje zorelo naskrivaj. Popisani listi so se kopičili po predalih. »Videl sem, da je veliko pisateljev, ogromno knjig in premalo bralcev,« se nasmehne petdesetletnik. Že 28 let živi v prestolnici Evrope, kjer dela pri evropski komisiji, na oddelku za jezike. Bruselj je s svojimi jeziki in pestrostjo postal njegovo mesto. Sebe še vedno vidi kot Italijana, a je tudi evropski pisatelj, avtor v slovenščino prevedene uspešnice Nova finska slovnica.

Dr. Franc Križanič, minister za finance

Vse več je ocen, da je finančni minister dr. Franc Križanič šibki člen vlade. Sam te ocene zavrača. Brezskrbno izreka nove optimistične napovedi, pa čeprav so že dosedanje naletele na posmeh, marsikoga pa spravile v skrbi. Gre morda za specifičen humor? Križanič je bil sicer od leta 1979 zaposlen na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete, od leta 2001 pa njegov direktor. V mandatu vlade Janeza Janše je bil član strateškega sveta za gospodarstvo in hkrati član strokovnega sveta tedaj opozicijske SD.

»Izguba službe se v psihološkem doživljanju kaže kot oblika žalovanja«

Kakšne so psihološke posledice gospodarske krize, kako jih prepoznati in kje poiskati pomoč - na ta vprašanja odgovarjajo tri zdravnice Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. V kratkem bodo začele triletno raziskavo, s katero želijo oceniti stopnjo pojavljanja anksioznosti, depresivnosti in samomorilnega vedenja v slovenski populaciji v času gospodarske krize.

\"Pa saj to je, kot če bi mi domov prikotalila sod vina!!!\"

Nedavno so v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru odprli razstavo Razočarala me je Lara Croft, ki je posvečena slikam iz računalniških iger. Pomembna je zato, ker je pri nas prvič, da se je to na vsakem koraku podcenjevano področje tudi uradno postavilo v kontekst visoke umetnosti. Eden od gonilnih motorjev razstave je bil Milan Kleč, markantna figura z ljubljanskih ulic, plodovit pisatelj in dobitnik nagrade Prešernovega sklada za književnost. Vštric z dogodkom je izšel tudi njegov zadnji roman King Kong, ki popisuje njegovo dolgoletno zasvojenost z igrami, o čemer je pisal tudi že prej, v romanu Zaključna špica. V kulturnih redakcijah raznih televizij slovi po tem, da mu sploh nima smisla več niti reči za intervju, ker ga za televizijo prav gotovo ne bo dal; za Mladino je privolil v sekundi. Pogovor z njim je bil potem brutalno iskrena, pa vendar neznansko osvežujoča izkušnja.

Dr. Borut Bohanec, predstojnik Oddelka za agronomijo...

Do uvajanja gensko spremenjenih organizmov (GSO) v naše kmetijstvo ima, kot pravi, zelo pozitiven odnos. To je tudi razlog, da je med ekološkimi kmeti in okoljevarstveniki precej nepriljubljen. Po objavi tega intervjuja se bo njegova nepriljubljenost kvečjemu povečala. Nasploh se mu zdi, da je slovensko kmetijstvo, ki ga vse bolj usmerja politika, na katero prek ustvarjanja javnega mnenja vplivajo preslabo obveščeni mediji in premalo poučeni novinarji, ki najraje slišijo najbolj šokantne izjave okoljevarstvenikov, na številnih področjih krepko skrenilo z neke razumne poti.

Ne več let na sodišču, le sestanek ali dva z mediatorjem

Slovenci se veliko tožimo, postopki na sodiščih se vlečejo več let, celo desetletij, obsodb pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku pa ne šteje nihče več. Pravosodni minister rešitev vidi tudi v izvensodnem reševanju sporov, še posebej v mediaciji. V ta namen je ministrstvo pripravilo novi zakon o alternativnem reševanju sporov, ki razširja mediacijo na vsa prvostopenjska pravdna sodišča, minister pa je ustanovil tudi Svet za alternativno reševanje sporov, ki ga vodi Bojana Jovin Hrastnik.

Pasti mlade energije

Dr. Igor Lukšič je dolga leta veljal za ideologa Socialnih demokratov. Bil je podpredsednik stranke. A na nedavnem kongresu mu delegati niso zaupali novega mandata. Minister za šolstvo je bil presenečen, javno je dejal, da je stranka naredila napako in da pozablja na svoj intelektualni potencial. Da jo je torej prevzel drug, bolj pragmatičen del.

Mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica strokovnega sveta SD za zdravje in članica odbora Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravja

Mag. Julijana Bizjak Mlakar je predsednica strokovnega sveta SD za zdravje in ena od pobudnic Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravja, ki je leta 2006, v času zasebnikom naklonjene zdravstvene politike ministra Bručana, povezalo okoli 80.000 ljudi. Z njo smo se pogovarjali o tem, zakaj je osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, ki trenutno nastaja na ministrstvu za zdravje, tako razburil javnost, da nekateri ministra Miklavčiča že primerjajo z nekdanjim ministrom Bručanom.

Borut Pahor, premier

Borut Pahor je vlado prevzel, ko se je gospodarska kriza res začela. Nekaj mesecev kasneje je država globoko v recesiji in dno še ni vidno. Kako se bo na to odzvala vlada, kakšne ukrepe pripravlja, jih pozna in ali kdo sploh ve, kako iz krize? Pahor v intervjuju govori tudi o odnosih v svoji stranki, sporu s Hrvaško, očitkih o klientelizmu in nerazumljeni politiki konsenza. Pri njej pa bo vseeno vztrajal. Do konca.

Hannes Swoboda, evropski poslanec, poročevalec za Hrvaško in mediator

Hannes Swoboda je član Evropskega parlamenta že od leta 1996, kar pomeni, da je proces širitve EU, tudi kot podpredsednik delegacije parlamenta za odnose z jugovzhodno Evropo, spremljal v živo. Zaradi tega je postal tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško. To pomeni, da je sam eden izmed tistih v aktualnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, ki lahko rešitev zaplete ali pa odplete. V Sloveniji, če beremo nekatere pobude nacionalističnih združenj, ga imajo za »hrvaškega lobista«. Tudi sam priznava, da je večina elektronske pošte iz Slovenije precej kritična. V intervjuju pojasnjuje, zakaj je takšen vtis napačen.

Dr. Jože Pirjevec, zgodovinar

Dr. Jože Pirjevec zgodovino predava v dveh državah, v Italiji in v Sloveniji. Njegov pogled na povojne poboje je pogled Slovenca, ki moralno seveda obsoja totalitaristične likvidacije, a hkrati opozarja, da jih je treba razumeti v širši sliki povojnega dogajanja, groze druge svetovne vojne in želje partije, da prevzame oblast. Poboji so seveda negativni, a to po njegovem mnenju nikakor ne velja za narodnoosvobodilni boj.

Iščem identitete

S starši je odšel iz Rusije polnih kovčkov. Praznil in polnil jih je v Izraelu, Italiji, Ameriki, na Nizozemskem in v Avstriji.

Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo

Ministrstvo za gospodarstvo je eden od resorjev, ki imajo zaradi gospodarske krize največ težav. Recesija prinaša zapiranje proizvodnih obratov, rast brezposelnosti, manjše davčne prilive v proračun in proračunski primanjkljaj. Razmere so bistveno težje od tistih, v katerih je vladala ekipa Janeza Janše. Zato ne preseneča, da je ekonomist dr. Matej Lahovnik funkcijo ministra sprejel šele po daljšem prepričevanju. Gospodarski resor je vodil že del leta 2004, ko je v vladi mag. Antona Ropa zamenjal dr. Teo Petrin. Po volitvah leta 2004 je postal poslanec LDS v državnem zboru, nato pa iz stranke izstopil in skupaj z nekaterimi drugimi dotedanjimi poslanci LDS ustanovil stranko Zares.

»Imam popolno podporo policije.«

> Ker se ne strinjam z imenovanjem in izbiranjem na to funkcijo prek uradniškega sveta. In nisem edini v policiji, ki misli tako. Gre za specifično funkcijo, gre za obrtno dejavnost, kjer bi se generalni direktor moral izbirati izključno izmed kandidatov, ki prihajajo iz stroke, torej iz policije. Odločil pa sem se zato, ker imam z vodstvom ministrstva zelo sorodne poglede na reševanje aktualnih problemov in...

Dr. Josip Rastko Močnik, sociolog

Dr. Josip Rastko Močnik je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar, v letih 1969-1970 je bil na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 pa na École des hautes études en sciences sociales. Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Napisal je več deset strokovnih del in prevedel več strokovnih besedil iz angleščine in francoščine. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih in posledicah sedanje krize ter gospodarske, politične in kulturne ujetosti Slovenije v njej.

Anton Komat, ekološki ombudsman

Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Agens movens vseh velikih naravovarstvenih akcij zadnjih 20 let, pisec različnih knjig o ekologiji, ki kot predavatelj, kolumnist in avtor televizijskih oddaj vodi svoj osebni projekt ekološkega opismenjevanja. Medtem ko sta politika in gospodarstvo ob svetovni krizi obupana, jo on jemlje kot priložnost za pohod simbiotskega človeka, ki bo za svojega zaveznika na zemlji spet vzel naravo.

Mag. Anton Rop, ekonomist in poslanec

Poslanec Socialnih demokratov Anton Rop je opravljal nekatere najpomembnejše funkcije v državi. Bil je predsednik vlade, finančni minister, minister za delo in državni sekretar za privatizacijo. Pred prestopom v SD je bil eden najvidnejših funkcionarjev LDS. Čeprav pogosto kritiziran, je hkrati tudi eden najbolj izkušenih ekonomistov v državi. Dosedanje vladne rešitve za izhod iz recesije ga niso prepričale. Od predsednika vlade in strankarskega šefa Boruta Pahorja pričakuje hitrejše, predvsem pa pogumnejše ukrepanje.

»Amerika želi, da smo ohromljeni«

As'ad AbuKhalil je eden najbolj kritičnih in najsodobnejših glasov Amerike. Ta pogovor smo stisnili nekam med njegova predavanja na univerzi in nastopom na ameriškem radiu. Govori tako hitro kot živi. Eden največjih strokovnjakov za Bližnji vzhod in orientalistični odnos Zahoda do tega dela sveta prezira savdsko televizijo Al Arabijo in je reden gost Al Džazire. V Libanonu rojeni ateist in sekularist je bil, ko je bil še otrok, goreč vernik. Potem sta ga obe babici opozorili, da ne moli pravilno. Ena je trdila, da suniti tako že ne bi molili, druga se je mrščila, da šiiti to počno drugače. Šolarju se je vse skupaj zdelo za malo in se je odločil, da bo raje bral Marxa in verjel v anarhizem. Doktorat je vpisal v Ameriki, deželi, kjer so vse, kar je kadarkoli bil in je, v nekem trenutku v zgodovini označili za terorizem. Knjige piše v arabščini in angleščini. Za zahodno publiko je napisal Zgodovinski slovar Libanona, Bin Laden, Islam in nova ameriška vojna proti terorizmu ter najnovejše delo Boj za Savdsko Arabijo, kraljevina, fundamentalizem in globalna sila. Jezen na poročanje večine medijev je začel leta 2003 urejati blog, kamor vsak dan po ves dan pripenja novice in komentarje o poročanju in dogodkih po svetu. Kmalu so njegovi zapisi postali eni najbolj priljubljenih v Ameriki. Njegova stališča so brezkompromisna. Pravi, da v svojih prepričanjih in mislih sledi izključno samemu sebi. Ko se zdi, da veš, kaj lahko pričakuješ, preseneti. Govori zoprne reči, a hkrati goji držo optimizma. Prezira levičarski obup nad stanjem sveta. Predava na kalifornijski državni univerzi Stanislaus in na univerzi v Berkeleyju. Prepoznavnost mu godi. Prav tako oznaka jezni Arabec, ki jo nosi njegov blog.

Dr. Mirjam Škrk, profesorica mednarodnega in pomorskega prava

Dr. Mirjam Škrk si je privoščila kratek oddih. Odkar je leta 1998 postala ustavna sodnica, se z že skoraj večnim vprašanjem morske meje med Slovenijo in Hrvaško ni ukvarjala. Pred tem pa je sodelovala pri skoraj vseh strokovnih forumih, ki so obstajali na to temo. Bila je članica pogajalske skupine, ki se je pogajala o nasledstvu nekdanje SFRJ, članica ekspertne skupine za pogajanja o državni meji med Slovenijo in Hrvaško, bila je arbiter Sodišča za spravo in arbitražo OVSE in (nadomestna) članica biroja tega sodišča, ki ga je ustanovil Robert Badinter. Škrkova, sicer predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, se zdaj vrača. Nedavno je spet sedla v klopi slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine strokovnjakov, katerih namen je bil ugotoviti, ali vprašanje lahko reši kdo drug, denimo haaško sodišče.

Ljubezen in drugi zločini

Ljubezen in drugi zločini je prvi celovečerni film srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, ki je slovenskemu občinstvu znan kot avtor kratkega filma (A)torzija. Zanj je bil leta 2004 nominiran za oskarja. Uspeh omenjenega filma ga je katapultiral med vidnejše akterje sodobnega srbskega filma. Sodelovanje s slovenskim studiem Arkadena ja bilo zanj usodno, zato se je odločil, da bo tudi med snemanjem svojega prvega celovečerca sodeloval z istimi producenti. Ljubezen in drugi zločini je zgodba, umeščena v turobno okolje Novega Beograda, ki predstavlja metaforo brezizhodnosti in naveličanosti človeka v sodobni Srbiji. Takšni so tudi protagonisti filma: Anica je dekle v poznih tridesetih, ki se nenadoma odloči zapustiti dolgoletnega partnerja, ukrasti večjo vsoto denarja in pobegniti iz države, a ji to skoraj prepreči deset let mlajši Stanislav, ki ji nenadoma izpove ljubezen. Zgodba se godi v okolju velikega blokovskega naselja, spremljajo jo simbolični prizori, s katerimi poskuša avtor pričarati psihološke profile glavnih likov, ki se ves čas vrtijo v začaranem krogu sivega vsakdanjika, kriminala, preteklosti, neizpolnjenih priložnosti in nikoli pozabljenih ljubezni. Prek glavnih junakov nam predstavi družbeno sliko urbanega posameznika v sodobni Srbiji, vse skupaj pa dodatno začini z naborom igralcev, med katerimi še posebej izstopajo Anica Dobra, Vuk Kostić in veteranka jugoslovanskega filma Milena Dravić.