Lara Paukovič

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Portret

    Jure Brglez, ilustrator

    Ko ga povabimo na intervju, sprva nekoliko omahuje; češ, kaj točno pa bi sploh lahko povedal o sebi? A Juretu Brglezu (1993) pravzaprav ni treba govoriti veliko, namesto njega pripovedujejo njegova dela. Zanimanje za izvirne portretne ilustracije, ki jih prilagodi vsakemu posamezniku, vse bolj raste, aktivno se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, v prihodnosti pa ga mika tudi delo v filmski industriji, bodisi kostumografija bodisi oblikovanje grafične podobe filmskih rekvizitov. Razstavljal je že v galeriji Ravnikar Gallery Space, Kinu Šiška in DobriVagi ter opravil dve krajši umetniški praksi v Berlinu. Več

  • Lara Paukovič

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura

    Dobri stari časi papirnatih dinozavrov

    Revija Literatura, eden osrednjih mesečnikov za književnost pri nas, je te dni praznovala 30-letnico, s tem pa se odpira prostor za pogled v zgodovino slovenskih literarnih revij in premislek o njihovi relevantnosti danes. Kadar se pogovarjamo o razliki med »nekoč« in »danes« na literarnem polju, seveda tudi pri literarnih revijah, se obdobja »nekoč« ljudje, ki so bili takrat na vrhuncu ustvarjalne moči, praviloma spominjajo s skoraj romantično nostalgijo. »Nekoč« so objave v literarnih revijah nekaj pomenile, omogočile so vzpon na literarni Parnas, honorarji so bili visoki, avtorji spoštovani (da ženske skoraj niso objavljale, se takrat ni zdelo sporno, časi so bili pač drugačni), kakovost besedil je bila višja, o njih se je več razpravljalo in tako dalje in tako dalje. »Danes« nihče več nima časa za branje, pisci so premalo plačani, bralci vse bolj brezvoljni, sicer pa je tako ali tako vse na spletu ... Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    17. 5. 2019  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Portret

    Andrej Tomažin, pisatelj in pesnik

    Za Andrejem Tomažinom je plodovito obdobje: konec lanskega leta sta mu izšli kar dve knjigi, kratkoprozna zbirka Anonimna tehnologija, v kateri – kot eden redkih na domači literarni sceni – med drugim spretno preigrava nianse odnosa med ljudmi in tehnologijo in ki je med štirimi nominiranci za nagrado kritiško sito, ter pesniška zbirka Izhodišča, zbir »neprijazne« poezije, ki je bila v recenziji na Radiu Študent označena za »miselni cirkuški trapez«. Tudi sicer je Tomažin, čeprav je v začetni fazi svoje literarne kariere (rojen je leta 1988), precej produktiven pisec: za seboj ima dve izdani prozni deli, roman Črvi (2016) ter zbirko kratke proze Stramorjevi koraki (2014), pa tudi kar nekaj novinarskih izkušenj – najprej si jih je nabiral na Radiu Študent, nato v kulturni redakciji RTV Slovenija, trenutno pa sodeluje z revijo za kritiko sodobne umetnosti Šum. Souredil je zadnjo številko, zanjo spisal tudi zgodbo, revija pa je bila del razstave Marka Peljhana Here we go again…SYSTEM 317 na 58. beneškem bienalu. »Ljudje mi velikokrat rečejo – ti imaš pa zdaj že res veliko izdanih knjig,« se pošali. »Toda meni se to v resnici ne zdi veliko, pravzaprav bi jih lahko imel več. Vsakemu svojemu delu se natančno posvetim, a če bi knjige res ’štancal’, bi imel najbrž vsako leto zunaj eno.« Več

  • Lara Paukovič

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Družba

    Fenomen mami blogerk

    Na seznamu slovenskih spletnih vplivnežev (ang. influencers), o katerih smo v Mladini pred časom že pisali, se zelo pogosto znajdeta tudi Teja Perjet in Jani Jugovic, ki sta se spoznala v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa in zaslovela (ta termin v slovenskem prostoru uporabljamo z rahlim zadržkom) s kuhanjem, pozneje pa sta našla novo tržno nišo: zdaj vsak s svojim profilom na Instagramu, @coolfotr in @coolmamacitaa, spadata v skupino mami – in oči, čeprav so ti z izjemo Jugovica v manjšini – blogerk in blogerjev. V skupini poleg omenjenih najdemo blogerke z imeni kot Nepopolna mama, Mamina maza, Z ljubeznijo, mama, Organizirana mama, Ful kul mami, Mami na off ali Free_spirit_mama (nekdanja misica Iris Mulej, ki se je po porodu prav tako vrgla v vode mami bloganja). Kaj počnejo? Zelo preprosto: tako kot se ostale blogerke in blogerji ukvarjajo z ličili, modo, kuho, avtomobilizmom itd., imajo mami blogerke otroke (no, nekatere celo združujejo več področij, imajo na primer otroke in modo). Njihovi blogi in družabna omrežja so polna fotografij otrok v vozičkih, otrok v postelji, njih z otroki (po možnosti v ujemajočih majčkah »mami« in »vstavi ime otroka«), hrane, ki jo ta otrok je, kartic, na katerih piše, koliko let je pravkar dopolnil/a mali nadobudnež ali nadobudnica, in tako dalje. Več

  • Lara Paukovič

    10. 5. 2019  |  Mladina 19  |  Kultura

    Spoznavanje divje vrtnice

    Nekdo vam na lepem reče, da v eni roki ne morete držati dveh lubenic. Kaj storite – boste preverili? Eden vidnejših kosovskih umetnikov mlajše generacije Driton Selmani (1987) se ni samo prepričal, ali je to mogoče, in ugotovil, da je, ampak na podlagi tega ustvaril umetniško delo. Star albanski pregovor, »Ne moreš držati dveh lubenic v eni roki«, ki se nanaša na to, da velikokrat ne moremo imeti dveh stvari hkrati ali se nahajati na dveh različnih mestih, četudi bi to želeli, je postavil v širši kontekst, kontekst nacionalne identitete. Njegova fotografija, na kateri žonglira z dvema lubenicama v eni roki, je bila namreč posneta na meji med Albanijo in Kosovom, na mostu, ki ločuje obe državi – tako rekoč nikogaršnji zemlji. Umetnik na mostu lovi ravnotežje, da mu sadje ne bi padlo na tla, hkrati pa poskuša kot državljan države, ki je ves čas razpeta med konflikti med Albanci in Srbi, obdržati ravnotežje tudi v tem smislu. Več

  • Lara Paukovič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Slovar spletnega vedenja

    Raziskava, ki so jo pri ameriški organizaciji za digitalno varnost SIFT izpeljali leta 2016, je pokazala, da je kar deset odstotkov profilov na teh aplikacijah lažnih. Za ustvarjanje lažnih profilov oziroma umetne spletne identitete ima angleščina poseben izraz: catfishing. Nekateri lažne profile ustvarjajo iz dolgočasja ali z namenom trolanja (namernega izzivanja prek spleta), za drugimi se skriva namen oškodovanja ljudi – zadeve gredo celo tako daleč, da jim uporabniki začnejo pošiljati denar ali intimne fotografije in posnetke, s katerimi jih je pozneje mogoče izsiljevati. »Zanimivo je, da ljudje še vedno nimajo zdravega odnosa do vsebin na internetu,« pravi Tadej Hren iz nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. »Internetu preveč zaupajo. Morda je težava tudi to, da nismo bili naučeni, kako se na spletu sploh obnašati: kar pojavil se je in bili smo vrženi vanj. Nekateri so že po naravi takšni, da vidijo mogoče pasti, drugim to ne gre najbolje od rok in potem poskušajo nekako plavati ... Vidi se, da tudi ni posebnega izobraževanja na tem področju. Kot je bilo včasih pomembno, da se učimo o zgodovini, bi bil mogoče zdaj čas, da v šolski kurikul vpeljemo kaj o internetu.« Lani so imeli v centru SI-CERT kar 82 primerov ’sextortiona’ oziroma izsiljevanja z intimnimi posnetki, ki so jih izsiljevalci pridobili prek spleta. »Nekaj je bilo vmes sicer tako imenovanega revenge porna (maščevalne pornografije), v vseh drugih primerih, to je v 69, pa so bili oškodovanci moški, ki so se na spletu seznanili z lepo žensko, ta pa jih je čez čas prepričala v seks prek spleta. Ko je tisti, ki je bil v resnici na drugi strani, pridobil posnetek, na katerem je uporabnik slečen ali v kakšnem drugem intimnem položaju, se je začelo izsiljevanje,« pove Hren. Pogost primer so tudi ženske, ki spletnim »matchem« (neredko so to domnevni osamljeni vojaki ali kaj podobnega), ko se ti naenkrat znajdejo v finančnih težavah, brez obotavljanja nakazujejo velike vsote denarja. »Žrtve pozneje povedo, da so, četudi so bile že dlje vpete v neki romantičen odnos s sogovornikom, nekje v ozadju ves čas vedele, da nekaj ni v redu, a so kar vztrajale. Preprosto niso bile pripravljene verjeti, da se prevara dogaja ravno njim. To so pogosto osamljene ženske: vdove ali pa takšne, ki jih partner že dolgo ne pogleda več, izgubile so zagon v življenju, zato se oklenejo vsake rešilne bilke. Sicer pa vsi vemo, koliko profilov na spletu je lažnih in kako pogoste so prevare, a spletno zmenkarjenje je še vedno v polne m pogonu. To je kar zanimivo,« še pravi Hren. Več

  • Lara Paukovič

    26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Politika

    Za slovensko knjigo se mora zavzeti vlada

    Na Noč knjige, 23. aprila, je Društvo slovenskih pisateljev (DSP) za uvod v Slovenske dneve knjige, ki bodo potekali maja, pripravilo javno tribuno, s katero želi vplivati na razmere v slovenskem založništvu. Slovenska knjiga se je znašla v izrazito slabem položaju, iz katerega je ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo RS ne moreta več rešiti samostojno; knjigo mora podpreti vlada ob pomoči drugih ministrstev. Več

  • Lara Paukovič

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Družba

    Smo v resnici pripravljeni na ženske v znanosti?

    Prejšnji teden je svet obkrožila prva fotografija črne luknje. Kmalu za njo se je po spletu razširila še fotografija mlade znanstvenice Katie Bouman, ki je pomagala sestaviti računalniški algoritem, s katerim je bil ta dosežek mogoč. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    12. 4. 2019  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret

    Tamara Avguštin, igralka

    Če si boste v teh dneh na novi lokaciji ljubljanske Drame, na Fassbinderplacu v Železniškem muzeju, ogledali predstavo Ali: strah ti pojé dušo, bo prav ona tista, ki vas bo skupaj z igralskimi kolegi animirala med »delovnim odmorom«, ko se boste naenkrat znašli na odru, v središču dogajanja (več ne bomo razkrili, da vam ne pokvarimo vznemirjenja ob ogledu). V uprizoritvi sicer odigra kar tri vloge: prostitutko Katharino, čistilko Paulo in trgovko Angermayerjevo, kar ji je, ker gre za drugačen koncept kot pri predstavah, ki jih je delala doslej, poseben izziv. »Če sem imela pri drugih predstavah celo sestavljanko, imam tukaj samo koščke in tudi v tem zelo uživam. Sicer pa mi je to predstavo super ustvarjati tudi zato, ker gre malo ven iz gledaliških okvirov. Ni tistega klasičnega velikega odra, ampak je prizorišče bolj dinamično. To se mi zdi zelo dobro tudi za občinstvo – kot igralka in kot gledalka imam rada, če je nekaj ’malo drugače’. Najprej sem se sicer spraševala, kako se bo abonmajska publika znašla na novem prizorišču, a če so odprti, ni težav. In v gledališče moraš priti z odprto glavo, če hočeš, da ti kaj da,« pravi. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura

    Ženska, ki je ustvarila genija

    Scena: mož in žena v postelji sredi noči. Mož ne more spati, očitno pričakuje nekaj pomembnega. Da bi se zamotil, zbudi ženo in jo poskuša prepričati, da bi se ljubila z njim. »Daj no, saj ti ni treba narediti nič, samo leži tukaj,« ji reče. »Nehaj, to je naravnost pomilovanja vredno,« odvrne žena, vendar kmalu ugotovi, da upiranje nima smisla. »Dobro, pa daj,« se vda v usodo. Prizor postane za odtenek humornejši, ko začne mož ženi med seksom prigovarjati, naj si namesto njega predstavlja nekega mladca na plaži, ona pa se – morda ravno zaradi teh njegovih besed – sčasoma vsaj približno vživi; a se ob gledanju vseeno ne moremo znebiti tistega neprijetnega občutka, ki se da najustrezneje opisati z angleško besedo cringe, v slovenskem jeziku pa bi šlo najbrž za mešanico nelagodja in sramu. Več