Lara Paukovič
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Družba
Tudi nacionalka odprla vrata »vplivnežem«
Lanska zmagovalca Eme Zala in Gašper sta z mladostjo in svežino očitno navdihnila Emine organizatorje, saj so znotraj izbora za Emo 2020 vzpostavili poseben projekt Ema Freš. Ta je bil odprt za vse glasbenike, mlajše od 26 let, ki imajo izdane največ tri avtorske skladbe. Sočasno še vedno traja izbiranje uveljavljenih izvajalcev, a zdi se, da ekipa Eme tokrat bolj stavi na podmladek, Zalin in Gašperjev nastop na Pesmi Evrovizije v Tel Avivu je po njenih besedah pomembno povečal spremljanje te prireditve na spletu, po gledanosti med mladimi pa je bila TV Slovenija letos na drugem mestu med vsemi članicami EBU.
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Kultura | Portret
Lea Culetto, feministična umetnica: Sama o moški izkušnji ne morem govoriti, ker sem ženska
Leta 1995 rojena umetnica Lea Culetto je letos končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, pri ustvarjanju pa najraje izhaja iz situacij, ki jih je doživela tudi sama ali pa jo neposredno zadevajo, predvsem v navezavi na žensko telo. »Ne pravim, da me moška perspektiva ne zanima – odprta sem za sodelovanja, v katerih bi moški predstavil svojo plat neke izkušnje, jaz pa svojo. Toda sama o moški izkušnji ne morem govoriti, ker sem ženska. Zase veš, kaj se ti je zgodilo, za druge pa lahko le predvidevaš, in to zame ni dovolj.« Njen projekt My Life is a Hairy Tale, serija hlačnih nogavic, okrašenih s kitami iz človeških las, ki postavlja vprašanje, ali bi bile ženske dlake sprejemljivejše, če bi jih urejali tako kot pričeske, ni nastal po naključju: razmišljala je o svojem odnosu do dlak v najstniškem obdobju in se spraševala, zakaj se ji je poraščenost zdela odvratna.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Družba
Ne mine teden, ko v prestolnici ne bi opazili novega gradbišča. Zaprte ceste, ulice, križišča; vsepovsod razkopavanje, preurejanje, nove cestne in talne ureditve. A te niso nujno dobra rešitev. Posebej nejasna je ureditev pri Bavarskem dvoru, med hotelom Intercontinental in Kozolcem, kjer se kolesarska steza odsekano konča – in ko želi kolesar zapeljati na desno, na tlakovce, da bi se izognil stebru in reklamnemu panoju pred sabo, ga preseneti rob robnika, ki se na tem mestu zniža in ponikne v tla. Nesreča je praktično neizbežna in na tem mestu so padci s koles že stalnica, vedo povedati gostinci iz okoliških lokalov. Da je območje nevarno, po novem opozarja grafit, ki se je pred kratkim pojavil tik pred koncem kolesarske steze: prikazuje kolesarja, ki pada s kolesa.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Kultura
Pevka Senidah, Slovenka, ki ji je na srbski glasbeni sceni uspel veliki met, se je za spot za svoj megahit Mišići iz kul uličnega dekleta, kakršnega smo spoznali v videospotih za prejšnje komade, na primer Sladjana in Belo, prelevila v divo v oblekah s pridihom starega hollywoodskega glamurja. Za stilsko preobrazbo je zaslužen Damir Raković Ponorelii, mlad slovenski modni oblikovalec (rojen leta 1986), sicer šolan kostumograf, ki kostumske elemente uspešno vnaša v pret-a-porter modo. Umetnosti oblačenja se posveča že petnajst let, zadnja leta pa nase opozarja vse glasneje – po modni reviji na ljubljanskem tednu mode spomladi je prodal skoraj vse predstavljene kose, predstavil se bo tudi na jesenski ediciji modnega tedna. Če je bila spomladanska kolekcija nosljiva, bo jesenska bolj kostumografska, primernejša za na oder, pravi Ponorelii, ki v edinstvene kreacije za nastope in spote oblači tudi glasbenico Kuklo.
-
12. 10. 2019 | Družba
Je mogoče, da si zahodna ženska vedno želi tisto, česar nima?
V četrtek, 17. oktobra, bodo na mali sceni MGL premierno uprizorili dramo Ure, dnevi čas avtorice Anje Krušnik Cirnski, ki je zasnovana po motivih romana Ure Michaela Cunningama – po njem je leta 2002 nastal tudi film Ure do večnosti z Meryl Streep, Nicole Kidman in Juliane Moore v glavnih vlogah (filmsko recenzijo Marcela Štefančiča si lahko preberete na tej spletni povezavi).
-
10. 10. 2019 | Kultura
Kaj imata letošnja Nobelova nagrajenca za književnost s Slovenijo?
Ko je Švedsko akademijo lani pretresel spolni in finančni škandal, zaradi katerega je izstopilo več članov, so se odločili Nobelovo nagrado za književnost za eno leto zamrzniti in v tem času ponovno vzpostaviti ugled ter kredibilnost akademije. Po daljšem zatišju so torej letos podelili dve Nobelovi nagradi za književnost: lavreatka za leto 2018 je poljska pisateljica Olga Tokarczuk (1962), letošnji lavreat pa avstrijski pisatelj Peter Handke (1942).
-
10. 10. 2019 | Kultura
Filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi
Po uspešni lanski izvedbi se je kulturno društvo prostoRož, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega prostora in njegovega pomena za lokalne prebivalce in družbo, odločilo za organizacijo druge edicije filmsko-urbanističnega festivala EDO, ki je ime dobil po slovenskem arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju – prijatelji so ga namreč klicali Edo. Organizatorji festivala so ime izbrali, ker Ravnikarjevo delo še vedno pomembno vpliva nanje kot arhitekte, sociologe in prebivalce Ljubljane. »Ne vemo, ali je bila Edvardova vizija mesta najboljša možna, vemo pa, da še vedno vpliva na nas. Zato festival, ki poskuša razumeti in kritično ovrednotiti različne vizije urbanega razvoja, nosi njegovo ime.«
-
26. 9. 2019 | Družba
Festival Mesto žensk letos praznuje četrt stoletja. Slogan jubilejne edicije festivala je »Her Story«, njena zgodba, kar se navezuje tako na osebne zgodbe sodelujočih umetnic (in obiskovalk) kot na kolektivno zgodovinsko zgodbo žensk – oziroma tisti del zgodovine, ki umanjka. »V preteklosti so se večinoma vrednotili le moški dogodki, čas je za nekaj feministične reintepretacije dejstev, dogodkov in tradicij,« pravijo organizatorke. Na festivalu bo za to veliko možnosti, saj na njem sodelujejo številne – tako tuje kot domače – samosvoje in izvirne sodobne avtorice. Tu je naš izbor.
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Kultura
Najkontroverznejša predstava leta
V Beogradu je v drugi polovici prejšnjega stoletja živela najstnica, ki je rada slikala. Na prvih slikah je upodabljala intenzivne sanje, ki jih je babici razlagala ob skodelici domače kave, ko se je naveličala sanj, je slikala avtomobilske nesreče, nato pa je bila vse bolj očarana nad oblaki in chemtrailsi, sledmi, ki ostajajo za letali. Te sledi so se včasih oblikovale v prav abstraktne podobe, zato se je domislila, da bi se odpravila v vojaško oporišče in prosila, naj ji posodijo 12 letal: dala bi jim navodila, v katero smer naj letijo, in tako po nebu s chemtrailsi ustvarjala slike. Vojaki so seveda mislili, da je nora, poklicali so njenega očeta in ga spraševali, ali hči nima predstave o tem, koliko stane najem 12 letal samo zato, da bi po nebu ustvarjala risbice.
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Družba
Zakaj moramo na prevode uspešnic čakati tako dolgo
Na dan, ko je izšel roman The Testaments Margaret Atwood, nadaljevanje Dekline zgodbe, so slovenski bralci svoj izvod že lahko kupili v izbranih knjigarnah Mladinske knjige. Pohvale za ažurnost. Vendar pa so španski, italijanski in nemški bralci na ta dan že lahko brali isto knjigo v svojem jeziku. Prevodi so izšli simultano z izvirnikom.
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Politika
Zdravniki pacientkam ne bodo smeli več povedati, kje lahko opravijo splav
Ameriški program za načrtovanje družine Title X je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja edini nacionalni program, ki namenja sredstva izključno za zdravstvene storitve, povezane z reprodukcijo – od kontracepcije do testiranja za spolne bolezni –, prednost pri tem pa daje socialno šibkim posameznicam.
-
23. 8. 2019 | Mladina 34 | Kultura
Osebnoizpovedna besedila Eve Mahkovic, ki so ravnokar izšla v zbirki z naslovom Na tak dan najbolj trpi mastercard, so znotraj žanra avtobiografskega ali psevdoavtobiografskega pisanja poseben fenomen. Gotovo že zato, ker so nastajala na Facebooku, ker so torej pravzaprav Facebook statusi, ne glede na to, kako neliterarno se to sliši. In ne samo statusi, kljub vsemu pa ne proza, niti poezija ne, čeprav zaradi premišljene strukture, bogate metaforike in jezika ter nekaterih besednih figur, kot je ponavljanje, ponekod spomnijo nanjo. Pa tudi, ker so spretni žanrski hibridi, prežeti s popkulturnimi referencami, humorjem in zelo bistro ironizacijo same sebe – ženske v sodobni kapitalistični družbi, ki, kot v spremni besedi zapiše Manca G. Renko, že zaradi tega, ker je ženska, bije bitko, v kateri ne more zares zmagati. Gotovo pa pomaga, če se paradoksalnosti svojega položaja zaveda – in se iz njega občasno nežno ponorčuje.
-
9. 8. 2019 | Mladina 32 | Kultura
Alan Hranitelj: Vzporedni svetovi velikega mojstra
Dama s parazolom v obleki v barvi fuksije iz Turka v Italiji, ekscesno razkošne oprave duhovnikov iz opere Ljubezen kapital Janija Goloba in Vinka Möderndorferja, toga, a zgovorna sivina kostumov za Ibsenovo dramo Sovražnik ljudstva, ki jo je Mateja Koležnik režirala v Münchnu ... pa eksplozija vzorcev, tekstur in barv v Omari norega klobučarja, kjer je vse tako zelo prenasičeno in pretirano, a se do potankosti ujema. Ko se človek sprehaja med lutkami, oblečenimi v kostume Alana Hranitelja, vstopi v vzporeden svet, kjer se čas ustavi, kjer umolkne iz spoštovanja do domišljije velikega uma. Bržkone se tridelna retrospektivna razstava ob triintridesetletnici njegovega umetniškega delovanja, ki je ta hip na ogled na ljubljanskem gradu, zato imenuje ravno Vzporedni svetovi.
-
4. 7. 2019 | Družba
Ženske, ki je zaradi strela v trebuh izgubila zarodek, ne bodo obtožili
V ZDA je v zadnjih tednih močno odmeval primer ženske iz Alabame, ki so jo maja obtožili zaradi smrti zarodka. Alabamčanka je splavila, potem ko jo je med prepirom neka druga ženska ustrelila v trebuh. Osemindvajsetletnico so prejšnji teden aretirali, pristojna tožilka pa se je v sredo na koncu odločila, da se obtožbe proti njej zavržejo.
-
4. 7. 2019 | Kultura
"Če ti je dejansko boljše, ko nekaj vzameš, nekaj poješ, nekaj delaš, potem ja, naredi to"
Sara Dirnbek je mlada igralka, ki je kljub temu, da je z eno nogo še na akademiji, že zdaj nase opozorila z vidnejšimi vlogami v predstavah, kot so Zborovanje ptic, Ohcet in Mazohistka, širša javnost pa jo je spoznala predvsem v uspešni seriji LP, Lena, ki se na lahkoten način dotika tegob in radosti mlade generacije, vseprisotnih milenijcev.
-
2. 7. 2019 | Kultura
Janez Škof: Ena stvar je zaljubljenost, druga pa živeti z nekom v ljubezni
Intervju za posebno Mladinino izdajo INTERVJU 2019 je igralec Janez Škof, lanskoletni Borštnikov nagrajenec, odprl s pripovedjo o tem, kako se pripravlja na predstavo Pogovori o ljubezni, ki bo del prihodnje Dramine gledališke sezone, naslovljene prav Ljubezen. Med vajami je med drugim razmišljal o tem, da je ena stvar zaljubljenost, druga pa živeti, oziroma vsaj poskušati živeti, z nekom v ljubezni. »Zaljubljenost se zgodi zelo hitro, vsaj meni, ker sem pač tak človek, pa še strelec po horoskopu,« pravi.
-
26. 10. 2018 | Mladina 43 | Kultura
Bronja Žakelj, pisateljica: K sebi sem prihajala pol leta. Bilo je res težko.
Bronja Žakelj, ki se je rodila leta 1969, je diplomirala iz novinarstva, pozneje pa se je znašla v povsem drugih vodah, v ekonomiji in bančništvu. Z romanom Belo se pere na devetdeset, ki je pravkar izšel pri založbi Beletrina, se je prvič preizkusila v vlogi pisateljice, kar je bila od nekdaj njena velika želja, a za pisanje zaradi obilice drugih obveznosti ni našla časa. Snov je črpala kar iz svojega življenja, pravi, da jo najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, teme »s pločnika«, toda njen roman ni kratkočasno čtivo – čeprav v njem najdemo tudi humorne prvine –, pač pa gre za delo o neizmerni bolečini. Ne le da je pri 14 letih zaradi raka izgubila mamo in malo po 20. letu še sama zbolela za hudo obliko raka, Hodgkinovim limfomom, nekaj let zatem se je v gorah smrtno ponesrečil še mlajši brat Rok, na katerega je bila zelo navezana; star je bil komaj 19 let. Smrti se kljub temu ne boji, čeprav ve, da je to eden največjih strahov sodobnega zahodnega človeka.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Družba
Januarja se je dr. Ignacij Voje, akademik, zgodovinar in predsednik sveta upokojencev doma za starejše na Taboru, prvič oglasil s protestnim pismom, v katerem je pozval k ureditvi problematike v domovih za starejše. Povod zanj je bil dvig cene oskrbnega dne za približno 2,2 odstotka.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura
Mala črna knjiga ljubljanske umetniške scene
Na takšna in drugačna vprašanja odgovarja knjiga Personal Outsides urednice Piere Ravnikar, sicer tudi ustanoviteljice Ravnikar Gallery Space, ki je izšla prav v teh dneh. Knjiga je v angleščini, saj je nastala, da bi živahno slovensko umetniško dogajanje predstavila kuratorjem v tujini; z devetnajstimi umetniki, vključenimi v knjigo, pa se je o njihovem življenju in delu pogovarjala Teja Kosi. V precej osebnih intervjujih, ki se deloma dotikajo tudi strokovne plati njihovega ustvarjanja, so med drugim razkrili specifike svoje ustvarjalne rutine, družinsko ozadje, pa tudi pomisleke in strahove, s katerimi se srečujejo med delom.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura
Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja.
-
12. 6. 2019 | Kultura
Provokativnost je namerna, kajti spolnost je vedno politična
Francoski avtor Marcel Proust je pred sto leti, ležeč v postelji, napisal svoje monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa, francoski umetnik maroškega rodu Soufiane Ababri pa ležé ustvarja barvite, provokativne risbe z voščenkami, ki kljub navidezni preprostosti drezajo v nevralgične točke sodobne družbe. A če je Prousta v življenje v karanteni lastne spalnice, obložene s pluto, da vanjo ne bi vdirali dražljaji iz zunanjega sveta, delno pahnilo tudi šibko zdravje, gre pri Ababriju za zavestno izbiro – z metodo risanja, imenovano »bed work« (delo v postelji), želi zanikati nasilje in se zoperstaviti dominantnim oblikam umetniškega ustvarjanja.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Družba
Na ruskem družabnem omrežju VKontakte (VK) se je pred kratkim pojavil zanimiv poziv k udeležbi na lepotnem tekmovanju: »Pošlji eno do tri fotografije, izberi si vzdevek in napiši nekaj stavkov, ki te opisujejo.« To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, uveljavljen protokol pri takšnih dogodkih, če ne bi šlo za prijavo na tekmovanje, ki nosi naziv »Miss Hitler«. Ženske se nanj lahko prijavijo do 8. avgusta, 1. septembra pa bodo razglasili zmagovalko. Skrbnik strani in eden od organizatorjev je portugalski neonacist João Branco, o katerem ni znanega veliko, razen da je iz Lizbone in da ima 40 let, na njegovi profilni fotografiji pa je mogoče videti simbole portugalskih skrajnodesničarskih strank.
-
24. 5. 2019 | Mladina 21 | Družba
Selja Ahava: Mož, s katerim sem bila poročena 10 let, mi je razkril, da bi rad spremenil spol
Selja Ahava je za roman Stvari, ki padejo z neba leta 2016 prejela nagrado Evropske unije za književnost. To ji je prineslo številne prevode v tuje jezike – od marca lahko knjigo (prevod Julija Potrč Šavli, založba KUD Sodobnost International) beremo tudi pri nas. Spretno strukturiran roman, v katerem se zamenjajo tri različne pripovedovalke, se komunikativno, a kljub temu poglobljeno poigrava z neverjetnimi in nepričakovanimi dogodki, na katere v življenju nimamo vpliva. Zakaj kos ledu na domačem vrtu ubije prav mamo deklice Saare? In zakaj je, po drugi strani, njena teta že dvakrat zadela glavni dobitek na lotu? Kako ti naključja čez noč spremenijo življenje, dobro ve tudi pisateljica sama: ravno ko je končevala Stvari, ki padejo z neba, ji je dolgoletni partner povedal, da namerava spremeniti spol.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
Epidemije uši v šolah so težava, s katero se starši šoloobveznih otrok srečujejo vsako leto znova. Odpravljanje trdovratne nadloge je velik izziv, to pa zato, ker nekateri otroci (in starši) dolgo sploh ne ugotovijo, da imajo uši, drugi pa se jih lep čas ne znebijo zares. Potem ko si doma nekajkrat umijejo glavo s šamponom proti ušem, se vrnejo v šolo, misleč, da so zdaj brez uši, na njihovih laseh pa ostanejo gnide, iz katerih se bodo čez čas razvile nove. Prav postopek odstranjevanja gnid s posebnim glavnikom je namreč pomemben del razuševanja.
-
3. 5. 2019 | Mladina 18 | Družba
Zakaj ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi
Spletni portali in aplikacije za zmenke že zdavnaj niso več samo dodatna možnost za spoznavanje morebitnih partnerjev, ampak sestavni del sveta zmenkov. Med njimi prednjači Tinder – uporabljalo naj bi ga 84 odstotkov tistih, ki uporabljajo takšne aplikacije –, priljubljeni pa so tudi OkCupid, Badoo, Grindr, Bumble in drugi. Ljudje, ki se na njih spoznajo, vstopajo v resne zveze, se selijo v skupna stanovanja in celo poročajo. Raba je preprosta in hitro jo obvladajo tudi tisti, ki jim tehnologija sicer ni ravno blizu: na Tinderju v nastavitve denimo vneseš starost, spol in lokacijo oseb, ki te zanimajo, potem pa ti aplikacija začne ponujati fotografije tistih, ki bi se lahko ujemali s tabo. Če ti je oseba na fotografiji všeč, podrsaš desno, če ti ni, podrsaš levo. Če je tudi on ali ona podrsala desno pri tvoji fotografiji, se ujemata (angleško: it’s a match!) in odpre se vama pogovorno okno, v katerem se lahko seznanita in dogovorita za zmenek – ali hitro intimno srečanje.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Družba
Danska avtorica avstrijsko-nemških korenin Janne Teller je v življenju počela že marsikaj: po študiju makroekonomije jo je pot popeljala po svetu, od Helsingørja do Pariza, Milana, Berlina in New Yorka, delovno pa je največ časa preživela v Afriki, predvsem v Tanzaniji in Mozambiku, kjer je za Organizacijo združenih narodov in Evropsko unijo opravljala humanitarno delo in spoznala vso grozo, pa tudi lepoto človeškega obstoja. Ob tem je ves čas pisala, a je leta 1995 ugotovila, da ji delu in književnosti ne uspe odmerjati enake količine časa, zato je pustila službo in se popolnoma posvetila pisanju.
-
12. 4. 2019 | Mladina 15 | Politika
Kulturniki v političnih vrstah
Te dni nas je doseglo vabilo na ogled komedije Dohodnina v Kulturnem domu Šoštanj – predstavo Jean-Jacquesa Bricareja, ki jo je prevedel Aleš Berger, je na oder postavila poslanka SDS Alenka Jeraj.
-
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Kultura
Sesuvanje Društva slovenskih pisateljev
Da ima Društvo slovenskih pisateljev precejšnje finančne težave, je neuradno znano že dlje, a očitno se položaj nikomur ni zdel dovolj kritičen, da bi ga reševal. Vendar ga bo zdaj treba, kajti po le malo več kot pol leta opravljanja funkcije je odstopila predsednica društva Aksinja Kermauner, poleg nje pa še štiri strokovne sodelavke, Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin, ter članica upravnega odbora Cvetka Bevc. Strokovne sodelavke razlogov za odstop niso želele dodatno pojasniti, Aksinja Kermauner pa je na izredni seji DSP dejala, da jim društvo ni moglo izplačati zasluženih honorarjev. Neuradno naj bi šlo tudi za mobing, vendar je to podpredsednica DSP Gabriela Babnik ostro zanikala. Kermaunerjeva je bila pri komentiranju razmer v Društvu bolj diplomatska. »Z odnosi je tako: če je veliko denarja, so krasni, če začne škripati, bo pa vsak gledal na to, kaj kje je. Tako je povsod. Kjer je kriza, se odnosi zaostrijo. Ni bil pa to nikakor razlog za moj odstop,« je dejala.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Kultura
Blogerji in samooklicani spletni vplivneži – to so ljudje, ki življenje in poglede na svet v obliki virtualnih dnevnikov in posnetkov ali prek družabnih omrežij delijo z javnostjo, pri tem pa vzpostavljajo nekakšen kult osebnosti – imajo na javno sfero 21. stoletja vsaj takšen vpliv kot denimo znani igralci in glasbeniki. Področij, s katerimi se ukvarjajo, je precej: od potovanj in avtomobilizma do knjig, kulinarike in ličenja. Vzpon tistih, ki na svojih kanalih svetujejo v zvezi z najnovejšimi lepotnimi proizvodi in hrano, mimogrede pa priporočajo še kakšno knjigo, pa tudi takšnih, ki so polnokrvni knjižni blogerji, pri tem pa – torej pri knjigah, ki jih priporočajo – pogosto bolj sodelujejo z založbami, kot se zanašajo na svoj okus, je precej preoblikoval literarno področje. V tujini je tako že kar nekaj časa. Že leta 2012 je bil Peter Stothard, takratni urednik tedenskega časopisa o literaturi in kulturi The Times Literary Supplement, kritičen do knjižnih blogerjev – njihov vzpon bo šel na škodo literature, je opozoril.
