Napad na sinagogo

Minuli konec tedna so neznanci v Mariboru z antisemitskimi grafiti popisali sinagogo, edino v Sloveniji ohranjeno srednjeveško shodnico. Vandali so med drugim zapisali: »Smrt Judom slava Sloveniji!« in: »Judi so zlo sveta.« Nastalo naj bi bilo za okoli 1500 evrov škode. Policija zbira informacije o dogodku zaradi suma dveh kaznivih dejanj, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Za to kaznivo dejanje je zagroženih celo do pet let zapora.

Fizični obračun med učiteljico in učencem

Ponedeljek, 16. decembra, na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju ni bil čisto navaden dan. Vsaj ne, če prisluhnemo besedam Saše Šabič, mame desetletnega tretješolca: »Ko bi moj sin moral na kosilo, okoli ene ure, je učiteljica stopila k njemu in mu rekla, naj ji pokaže puf [elektronsko cigareto, op. p.], in ji ga je tudi pokazal. Ona pa mu ga je vzela, sina pri tem vrgla ob tla in ga brcnila.« Mama je sicer dogodek, s priloženim zdravniškim dokazilom, prijavila na policiji.

Delavce v uprave bank

Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo člen zakona o bančništvu iz leta 2021, ki je določal, da se pri imenovanju delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. S tem je bila kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, je soglasno odločilo osem prisotnih ustavnih sodnikov (odsoten je bil Rok Svetlič), in z 10. januarjem razveljavilo določilo, ki je omogočalo delavske predstavnike v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah bank.

Zlagane solze / Manipulacije, zavajanje in laži

Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.

Dušenje Airbnbja

Italijanska prestolnica se pripravlja na povečan obisk turistov; pričakuje ga zaradi vatikanskega jubilejnega leta 2025 in zimskih olimpijskih iger v Cortini leto kasneje. V tem času bi lahko po nekaterih ocenah Italijo obiskalo približno 35 milijonov ljudi. Da bi ob navalu turistov zmanjšali možnost kriminalnih ali terorističnih dejanj, je italijanska vlada sprejela zakon, s katerim je prepovedala samostojne prijave v turistične namestitve, ki se oddajajo prek platform, kot sta Airbnb in Booking.

»Janši z nenehnim proizvajanjem škandalov uspeva ostati središče političnega prostora«

Svet postaja vse bolj nevaren in nepredvidljiv. »Soočamo se s podnebno krizo, ekspanzionizem postaja norma, mednarodne odnose pa krojijo ljudje brez volje za preprečevanje strateških kriz,« opozarja sociolog dr. Gorazd Kovačič, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času, ko bi najbolj potrebovali modre politike, prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Politično prizorišče obvladujejo ekscesi in avtoritarni voditelji, kot sta Donald Trump in Vladimir Putin, pri čemer takšnim politikam dodaten zagon dajejo vplivni plutokrati. Med njimi je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki bi lahko postal del nove Trumpove administracije, hkrati pa že deluje kot mecen skrajne desnice v Evropi.

Kam se boste odselili tokrat?

Začnimo s konkretnim primerom: Robert živi v Ljubljani, v sto kvadratnih metrov velikem trisobnem stanovanju. Po Gursu je njegovo stanovanje ocenjeno na okoli 370 tisoč evrov, zanj pa na leto plačuje 150 evrov nepremičninskega davka oziroma nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ). Njegovo premoženje je v tem primeru obdavčeno v višini 0,04 odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine. Koliko nepremičninskega davka bi Robert plačeval, če bi se preselil v drugo državo?

Diskriminacija parov brez otrok?

V Sloveniji po zapustniku dedujejo zakonec oziroma zunajzakonski partner in potomci, torej otroci. Če pa gre za zakonski ali zunajzakonski par brez otrok, se stvari zapletejo – četrtina parovega skupnega premoženja gre staršem umrlega oziroma še pogosteje njegovim bratom in sestram ter nečakom in nečakinjam. Ljudem torej, ki jih s preživelim zakoncem pogosto ne veže nič, ki jih večinoma niti ne pozna ali pa so z njim celo v sporu. Enako najpogosteje velja celo za umrlega, saj ga neredko z zakonitimi dediči ne veže nič, razen bolj ali manj bližnje krvno sorodstvo. Vdove in vdovci iz parov brez otrok morajo zgolj zato, ker otrok nimajo, premoženje deliti z drugimi ljudmi, pogosto s popolnimi tujci. Mar ni to diskriminacija takšnih parov?

Dvoživke v novinarstvu

Vlada se je resno lotila ene največjih anomalij v slovenskem zdravstvu – problema »dvoživk«, zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki hkrati služijo dodaten denar s honorarnim delom pri zasebnikih, pri tem pa avtomatično nastaja konflikt med osebnimi, podjetniškimi in javnimi interesi vseh vpletenih. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi to prakso omejila, bo po obravnavi v vladi zdaj romala v parlamentarno proceduro.

Optična iluzija

Predsednik uprave družbe Meta Mark Zuckerberg je pokleknil pred novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, se navdihnil pri samooklicanem »absolutistu svobodnega govora«, najbogatejšem Zemljanu Elonu Musku, in v rahlo obupanem poskusu ohranjanja relevantnosti Facebooka napovedal, da bo s platform korporacije Meta odstranil cenzorske mehanizme. Facebook naj bi se tako transformiral v neregulirano igrišče političnih razprav, v obljubljeno deželo svobodnega govora – nekoč liberalnega ideala, ki se je v zadnjih letih počasi in vztrajno preoblikoval v domeno konservativcev. Meta bo s to potezo na svojih omrežjih Facebook in Instagram sprožila nov val razcveta sovražnega govora in lažnih novic, saj bo obenem upokojila tudi programe za preverjanje dejstev.

»Tu je Slovenija«

Kdor vstopi v poslovalnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsaj na Miklošičevi cesti v Ljubljani, poleg table z obvestilom o uradnih urah opazi tudi napis: »We inform you that we only communicate in Slovenian language.« Pač, če ne govorite in ne razumete slovensko, tu nimate kaj iskati, pravic iz zdravstvenega zavarovanja si ne morete urejati. Na zavod smo se obrnili z vprašanji, ali gre za osamljen primer ali za navodilo z vrha zavoda in ali sploh obstaja kaka dostopna točka, kjer omogočajo urejanje zadev tudi posameznikom, ki ne obvladajo slovenščine.

Bodo občine po novem lahko uvedle davek na psa?

Zavetišč za zapuščene živali po državi krvavo primanjkuje, tista, ki so, pogosto pokajo po šivih in se spoprijemajo s težavami pri financiranju svojih dejavnosti. Po veljavnem zakonu o varstvu živali, ki ga je sprejela prejšnja vlada, morajo občine kriti prvi veterinarski pregled ob namestitvi in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču prvih 30 dni, od 30. do 120. dneva jih krije imetnik zavetišča, če žival ni prej oddana, po 120 dneh pa stroške prevzame država. Predlani je v ta namen nakazala več kot poldrugi milijon evrov, lani podobno vsoto.

Ne na mojem dvorišču!

Prejšnji mesec, tik pred prazniki, je gradbeni inšpektor presodil, da se mora šest invalidov (gre za osebe s težavami z duševnim zdravjem), prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj bi morala biti hiša opredeljena kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, ne pa kot enostanovanjska hiša. Podobno je zdaj presodil še za objekt, ki deluje v okviru istega zavoda v Renčah. S pristojnih ministrstev so sicer prišla zagotovila, da se uporabnikom ni treba izseliti, v zavodu pa so se na odločbi pritožili.

»Pritlehno« / Nove metode projedrskega portala jedrska.si

V Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi ulici v Ljubljani je bilo za 22. januarja napovedano predavanje geografa, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Dušana Pluta, na katerem naj bi predstavil svojo lani izdano knjigo Jedrska energija – Ne, hvala!.

»Smo edina država na svetu, ki je poročala o primerih smrti zaradi predoziranja s konopljo«

Mikrobiologinja in doktorica biomedicine Tanja Bagar je strokovnjakinja za medicinsko rabo konoplje in kanabinoidov. Ukvarja se s številnimi raziskovalnimi projekti (tudi onkraj raziskovanja kanabinoidov) in pedagoškim delom na univerzi Alma Mater Europaea, kjer predava mikrobiologijo, biokemijo in rabo konoplje in kanabinoidov v medicini, deluje pa tudi kot direktorica in soustanoviteljica mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna. Ta si med drugim prizadeva za omogočanje dostopa do preverjenih, utemeljenih in znanstvenih informacij o konoplji, njenih učinkovinah in zdravilnih potencialih. Znanstvenica, ki je podpisala tudi obsežno poljudnoznanstveno študijo Konoplja v medicini, se lahko sicer pobaha z izjemnimi akademskimi dosežki in kopico referenčnih priznanj. Ker se ukvarja z raziskovanjem zdravilnih potencialov snovi, ki je pri nas izredno stigmatizirana, njeno povsem strokovno delo, usmerjeno v dobrobit pacientov, vztrajno napadajo zagovorniki prohibicije. Napadalnost teh se je v času referenduma o legalizaciji konoplje tako okrepila, da se znanstvenica vedno bolj boji, da ta boj izgublja.

Panika med vplivneži

Že to besedilo je težko napisati, ne da bi se ujeli v zanko, ki so jo nastavili v SDS. Zato pojdimo počasi in po korakih. Vlada je ob koncu leta predstavila predlog novega zakona o medijih. Lagali bi, če bi zapisali, da je popoln, in zagotovo bi bil lahko ambicioznejši. A zanimivo je predvsem, da je največ prostora v javni razpravi o njem zadnje dni pripadlo besedi, ki se v predlogu zakona pojavi samo šestkrat – to je besedica »vplivnež«.