• Uredništvo

    2. 2. 2024  |  Družba

    »Vsak dan je bolj očitno, da se zdravniškemu stanu žvižga za pravice ljudi«

    "Vsak dan je bolj očitno, da se zdravniškemu stanu žvižga za pravice ljudi, ki smo na življenje in smrt odvisni od njih, izvzemši dr. Sama Zvera in še koga od dostojnih naslednikov Hipokrata, ki se zavedajo, da bolniki ne morejo in ne smejo biti sredstvo izsiljevanja. Sindikalno organizirani zdravniki zahtevajo, kar jim po njihovem pripada, ne oziraje se na posledice. Žrtvovati se morajo vsi drugi, oni se ne bodo."

  • Peter Petrovčič

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    »Nezavedni« rasizem na nacionalni televiziji 

    V Intervjuju, osrednji pogovorni oddaji na nacionalni televiziji, ki je na sporedu ob nedeljah zvečer na prvem programu, je voditeljica Vida Petrovčič nedavno gostila Sašo Boštjančič, ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com. Na začetku jo je predstavila kot strokovnjakinjo za zaposlovanje (tujih) delavcev.

  • Borut Mekina

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    Koliko zdravnikov podpira Fides?

    Iz civilne iniciative Glas ljudstva so sporočili, da so prejeli pismo mlajšega zdravnika, zaposlenega v javni bolnišnici, ki ne želi biti javno imenovan in v katerem priča o pritiskih, naj se udeleži stavkovnih shodov in umakne soglasje za nadurno delo. »V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa, če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči,« naj bi ta zdravnik napisal v pismu.

  • Borut Mekina

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    Zdravniki / Borci za monopol

    Ime, ki bo zaznamovalo zadnjo, zdaj že 12. zdravniško stavko, je Bojan Kontestabile. Anesteziolog Kontestabile je seveda zaslovel z izjavo, da bo januarja zaslužil manj od čistilke. Njegova logika je javnost presenetila: januarja, je izračunal, bo zaslužil 5490 evrov neto za 203 delovne ure in 184 ur pripravljenosti doma, kar znese 14,1 evra na uro. Čistilke pa na drugi strani dobivajo na roko 20 evrov na uro, je poudaril. Toda novinarji so hitro izbrskali nekatere zanj neprijetne podrobnosti. Bil je na primer tudi najemnik neprofitnega stanovanja, medtem ko si je v Ljubljani, na Golovcu, gradil vilo. Čistilke pa si seveda ne gradijo vil. Dejansko je Kontestabile bil, medtem ko je bival v neprofitnem stanovanju, eden najbolje plačanih zdravnikov v državi: in v kovidnem letu 2021 je po podatkih, s katerimi razpolagamo, na mesec prejemal okoli 15 tisoč evrov bruto.

  • Luka Volk

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    Krivi so odrasli

    Nataša Žiger je že več kot 30 let učiteljica slovenščine, poučuje na ljubljanski Gimnaziji Poljane. V tem času, pravi, se je marsikaj spremenilo. Ko je začela poučevati, je nepravilno postavljanje vejic v spisih veljalo za res hudo napako, eden njenih takratnih kolegov je bil zaradi manjkajočih vejic pripravljen dijaku dati celo negativno oceno. »Če bi to hotela narediti danes, ne vem, ali bi našla spis za pozitivno oceno,« pravi. A to ni še nič, nepravilno postavljanje vejic je pri dijakih danes še najmanjša težava.

  • Luka Volk

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    »Če družba ne ve, kaj početi z mladimi, potem smo jih pustili na cedilu«

    Jani Kovačič je glasbenik in kantavtor, doštudiral je filozofijo in sociologijo, večino življenja je poučeval. Učitelj je bil vse od leta 1982, od tega zadnjih 30 let profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad. Lani se je upokojil. Ko smo ga pred leti vprašali, česa se je mogoče naučiti od mladih, je dejal, da »največ o tem, kakšen je svet v resnici«. Mladi so vedno ogledalo družbe, so odsev sveta, v katerem odraščajo. Z Janijem Kovačičem smo se med drugim pogovarjali tudi o tem – kakšno podobo v ogledalu slikajo generacije dijakov, ki jih je poučeval.

  • Kriki v prazno

    Te dni so v lokalnem medmrežju kot gobe po dežju vzniknile objave, ki opozarjajo, da korporacija Meta, ki stoji za vodilnima družbenima omrežjema Facebook in Instagram, aktivno manjša domet različnih (večidel aktivističnih) objav, največkrat tistih, ki izkazujejo podporo Palestini. Slovenski Inštitut 8. marec je na primer zapisal: »Vse naše objave ukinjajo in sesuvajo. Podobno se je dogajalo samo med vodnim referendumom.«

  • STA

    1. 2. 2024  |  Družba

    Moja odločitev / Reproduktivne pravice, splav in kontracepcija

    Na Inštitutu 8. marec so pripravili spletno stran Moja odločitev, na kateri so zbrali informacije o reproduktivnih pravicah, splavu in kontracepciji. Po besedah direktorice inštituta Nike Kovač se namreč na portalih pojavljajo številne laži in manipulacije, zato so želeli pripraviti stran s strokovnimi informacijami, ki so pomembne pri odločanju.

  • Uredništvo

    31. 1. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / KRIVI SO ODRASLI

    V petek izide nova Mladina! V peti letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 2. februarja, dalje, preberite, zakaj so krivi odrasli. Slednji namreč ne berejo, so nestrpni in ne zaupajo državnim institucijam. Mladi so zgolj odsev razmer v družbi, v kateri živijo. Več v petkovi Mladini, katere naslovnico krasi ilustracija našega hišnega karikaturista in nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Lavriča.

  • STA

    31. 1. 2024  |  Družba

    Cern / »Kar sledi, bo znanstvena fantastika«

    Andrej Gorišek je eden od slovenskih znanstvenikov v Cernu, kjer raziskuje na eksperimentu Atlas. Sodeloval je pri odkritju Higgsovega bozona, sodeluje pa tudi pri nadgradnji detektorja, ki bo desetkrat zmogljivejši od trenutnega, zato si od njega veliko obeta. Marca bo prevzel eno vodilnih mest v Atlasu, saj bo postal koordinator vodenja detektorja.

  • STA

    31. 1. 2024  |  Družba

    »Mladi tega ne razumejo več kot nasilje, a kljub temu trpijo«

    Na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pred mesecem in dnevom varne rabe interneta, ki bo 6. februarja, opozarjajo na problematiko spletnega nasilja zlasti med mladostniki. Marko Puschner s Safe.si je za STA poudaril, da zaradi velike razširjenosti spletnega nasilja mladi milejših oblik ne razumejo več kot nasilje.

  • Uredništvo

    31. 1. 2024  |  Družba

    »Seks že dolgo ni več samo del našega biološkega poželenja«

    V članku z naslovom Iskreno in spoštljivo o seksu, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, se je novinar Luka Volk pogovarjal s seksologinjo Gabrijelo Simetinger, ki je zaposlena v splošni bolnišnici Novo mesto. Medicinsko prakso je opravljala v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk. Znanje je nabirala tudi v šoli spolne medicine v Oxfordu in Budimpešti. 

  • Uredništvo

    30. 1. 2024  |  Družba

    »Referendum je treba izpeljati, saj se o tem govori že leta«

    "Pri drugem bloku Jedrske elektrarne Krško je enotnost, tudi politična, izjemnega pomena. Zavedati se je treba, da je to strateški projekt, projekt generacije, ne moje, ampak mlajše. Govorimo o projektu, ki bo zagotavljal oskrbo Slovenije z električno energijo prihodnjih 80 let po začetku obratovanja."

  • STA

    30. 1. 2024  |  Družba

    Porast okužb z mišjo mrzlico 

    Lani je bilo po podatkih NIJZ potrjenih kar 64 primerov mišje mrzlice, zbolelo je 10 žensk in 54 moških. Število okužb se po letu 2022, ko okužb niso zaznali, zopet zvišuje. Za preprečevanje morebitne okužbe z mišjo mrzlico poskrbimo tako, da glodavcem preprečimo dostop v bivalni prostor in redno izvajamo deratizacijo, svetujejo na NIJZ.

  • Uredništvo

    30. 1. 2024  |  Družba

    Spolnost / Svoboda, ki je šla predaleč

    V članku z naslovom Svoboda, ki je šla predaleč, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinar Andreas Unger piše o tem, da so se pripadniki gibanj ’68 želeli znebiti tabujev. A kako se je lahko zgodilo, da so v nekem trenutku nemški aktivisti javno zahtevali legalizacijo spolnega stika z otroki? Zakaj se jim alternativni krogi niso odločneje postavili po robu?

  • Katja Canalaz

    29. 1. 2024  |  Družba

    »Slovenstvo v manjšinskem prostoru ni samoumevno«

    "Slovenstvo v manjšinskem prostoru ni samoumevno, ker ga gradiš iz sebe vsak dan, ker se zavedaš, de je to eno srčno vprašanje, da je narodni čut vrednosti problem in da je z vrednotami v današnjem globalnem in demokratičnem svetu težko operirati," je v oddaji Intervju na TV Slovenija poudaril Jernej Šček, Tržaški Slovenec, profesor filozofije in zgodovine na tržaškem slovenskem liceju ter avtor novoizdane knjige Kavarna Italija.

  • Uredništvo

    29. 1. 2024  |  Družba

    Proglas / Stanje sveta

    Ustvarjalce Proglasa smo pozvali, da s svojimi rešitvami opozorijo na stanje sveta (vojne, inflacija, nenehno pričakovanje velike gospodarske krize) in osebnim stiskam posameznikov v njem (zaposlitvene, finančne, psihosocialne, nastanitvene ...).

  • Uredništvo

    29. 1. 2024  |  Družba

    »Projekt, ki bo izjemno pomembno določal razvoj naše države«

    V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so danes poslali javno pismo predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu, predsednici Republike dr. Nataši Pirc Musar, predsednici Državnega zbora mag. Urški Klakočar Zupančič, predsednikom parlamentarnih strank in drugim odločevalcem. V njem jih pozivajo, da se uprejo politikanstvu SDS, NSi in GZS, zavrnejo predlog za sklic referenduma, preprečijo reprizo zgodbe TEŠ6 in vzpostavijo javni civilni nadzor nad projektom.

  • STA

    29. 1. 2024  |  Družba

    Upravne enote / Začetek tridnevne stavke

    Zaposleni na večini upravnih enot po državi danes začenjajo tridnevno stavko. V tem času bodo zagotavljali najnujnejše storitve, ponekod bodo zaprti krajevni uradi. Že tretji teden pa se nadaljuje zdravniška stavka. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides in vladni pogajalci naj bi se danes znova dobili na pogajanjih.

  • Uredništvo

    29. 1. 2024  |  Družba

    Spolna revolucija / Seks je postal javna tema

    V članku z naslovom Kinseyjeva kulturna bomba, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinar Frank Patalong piše o tem, da je leta 1948 raziskovalec žuželk Alfred Charles Kinsey svetu pojasnil, na kakšen način, s kom in kako pogosto se parijo Američani. In seks, o katerem se dotlej ni govorilo, je postal javna tema.

  • Uredništvo

    28. 1. 2024  |  Družba

    Laibach / »Edino Taylor Swift bi z lahkoto premagala Trumpa«

    "Prav gotovo tudi glasba (in film in knjiga, teater, umetnost ...) danes nima istega oziroma enakega naboja, kot je to bilo v 50. letih, v kontrakulturnih 60. letih ali v alternativnih 80. letih letih, ampak poglejte po drugi strani samo potencialno moč, ki jo na svojih plečih trenutno nosi Taylor Swift, ki še zdaleč ni tako apolitična in enodimenzionalna, kot na videz deluje. Če bi se na primer odločila, da kandidira za predsednico ZDA, bi verjetno lahko edino ona z lahkoto premagala Trumpa – in radikalno spremenila zgodovino za vedno."

  • Uredništvo

    28. 1. 2024  |  Družba

    So bili Nemci pod Hitlerjem res zadrgnjeni?

    V članku z naslovom Lahko – če ste Arijci, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinar Andreas Wasserman piše o tem, da pogosto slišimo, da so bili Nemci pod Hitlerjem zadrgnjeni, v resnici pa so heteroseksualni pripadniki "čiste rase" lahko polno uživali v spolni svobodi.

  • Uredništvo

    26. 1. 2024  |  Družba

    Slavoj Žižek / »Trump dela norca iz sebe«

    "(Na začetku Modrega žameta) imamo tradicionalnega očeta, ki še deluje z neko digniteto. Tega je danes konec. Tudi v politiki. Imamo lynchevski lik, to je Donald Trump. Je avtoritaren politik, ampak je neokusen, dela norca iz sebe."

  • Peter Petrovčič

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Družba

    V interesu vseh razen živali

    Večina goveda, ki je bilo 24. novembra lani odvzeto s kmetije Možgan, se je tja vrnila. Inšpektorica Danuša Štiglic, ki je govedo odvzela, pa je prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Prestavljena je bila na drugo delovno mesto, kjer ne more več opravljati inšpekcijskega nadzora.

  • Borut Mekina

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Družba

    Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj

    Ta teden je eden od zdravnikov, zaposlenih v UKC Ljubljana, nekaj sto stavkajočim kolegom poslal elektronsko sporočilo. V pismu, kot se je izrazil, je nanizal nekaj misli o zdravniški stavki: »Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov,« je zapisal. Nato pa dodal: »Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari.«

  • Jure Trampuš

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Družba

    Sveče za Gazo

    Myriam François, režiserka, pisateljica, avtorica odmevnih dokumentarcev, se je v ponedeljek zvečer na britanski televiziji Sky News pogovarjala o dogajanju v Rdečem morju, o napadih na tovorne ladje in povračilnih napadih letal ZDA in Velike Britanije na položaje hutijevcev. Novinarka jo je vprašala, ali se je morda ameriška administracija odzvala prepozno, ker naj bi bile zaradi akcij hutijevcev ogrožene milijarde dolarjev. »Bombardiramo eno od najrevnejših držav na svetu,« je jezno odvrnila Myriam François. »Bombardiramo jo, ker nekaj ljudi v čolnih podpira Palestince, nad katerimi se izvaja genocid. To je noro, zelo mi je žal, ker Amazonovi paketi zamujajo, tudi moj bi lahko prišel prej, ampak govorimo o genocidu.« Novinarka jo je prekinila, češ veliko ljudi pravi, da ne gre za palestinsko vprašanje, hutijevci naj bi si s tem le povečevali prepoznavnost in pomen. »Če želite ustaviti to, kar delajo hutijevci, razglasite premirje … V Gazi je umrlo že 25 tisoč ljudi, več kot 60 tisoč ljudi je ranjenih, nimajo dostopa do hrane, vode in pomoči. Kako se lahko sploh pogovarjamo o trgovini, ko pa otroke v Gazi operirajo brez anestetikov?«

  • Gregor Kocijančič

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Družba

    Sodni spor zgodovinskega pomena

    Sistemi generativne umetne inteligence, pa naj gre za velike jezikovne modele tipa ChatGPT ali za slikarske robote, ki ustvarjajo čedalje bolj impresivne in realistične podobe, že od svojega silovitega vzpona novembra predlani zbujajo hude dileme, povezane z vprašanjem avtorskih pravic. Umetna inteligenca namreč vsebino ustvarja z imitacijo že obstoječega gradiva, ki ga je ustvaril človek, zato se poraja vprašanje, ali gre pri tem pravzaprav za krajo avtorskih pravic. Številni avtorji besedil in podob, s katerih se učijo modeli umetne inteligence, so prepričani, da je tako: počutijo se opeharjene in pravico (ter seveda odškodnine) iščejo na sodiščih. Eden najodmevnejših tovrstnih primerov je nedavna tožba časnika New York Times, ki podjetju OpenAI, vodilnemu akterju v razvoju generativne umetne inteligence, očita, da ChatGPT dokaj dobesedno kopira njegove (avtorsko varovane) članke. Časnik trdi, da je bilo več milijonov člankov, na katerih ima avtorske pravice, uporabljenih za usposabljanje jezikovnega modela, »ki zdaj konkurira novicam kot vir zanesljivih informacij«.

  • Luka Volk

    25. 1. 2024  |  Družba

    Slovenija bi Evrovizijo lahko pozvala k izločitvi Izraela 

    Odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki bdi nad organizacijo Evrovizije, da Izraelu dovoli udeležbo na letošnji Evroviziji, je dvignila precej prahu. Več kot 1.400 finskih glasbenih ustvarjalcev je podpisalo poziv finski javni radioteleviziji Yle, naj bojkotira Evrovizijo, v kolikor bo ta Izraelu res dovolila udeležbo na tekmovanju, pred tem je podoben poziv islandski RÚV podpisalo tudi Islandsko združenje skladateljev in avtorjev besedil. Z RÚV so predvčerajšnjim sporočili, da možnost bojkota ni izločena.

  • Danes je nov dan

    25. 1. 2024  |  Družba

    Jedrski manevri

    SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka JEK. Predlagano referendumsko vprašanje, ki gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in uporabo jedrske energije označi kot zagotovilo za stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo, nakazuje, da cilj referenduma ni odpiranje razprave o prednostih in slabostih jedrske energije ter njenega mesta v naši energetski prihodnosti, ampak gre za zvit politični manever. 

  • Uredništvo

    25. 1. 2024  |  Družba

    Evropska spolna revolucija

    V članku z naslovom Neskončne širjave sle, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinar Oliver Das Gupta piše o tem, da se je na Dunaju in v Berlinu na prehodu v dvajseto stoletje dogajala evropska spolna revolucija. Psihoanalitiki in medicinski strokovnjaki so predramili zakrknjeno družbo.