• Marcel Štefančič jr.

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

    Film leta

    Smrtonosni objem je triler o objemu, ki noče popustiti – objemu, ki gre do konca – objemu, ki res objame, stisne, izžame. Psihotriler o dejtu, ki izpolni ves tihi, notranji, prikriti, potencialni teror Tinderja, »kulture povezovanja«. Notranji triler Tinderja. Film, v katerem prvo vprašanje ni, A bi se pofukala, temveč – Saj nisi serijski morilec? In v katerem odgovor ni, Ja, dajva, pofukajva se, noro in nefiltrirano, temveč – Ne, nisem serijski morilec. Film o tem, kako tanka in mračna in agonična je črta med konsenzualnim in nekonsenzualnim rough seksom, med varnimi in nevarnimi besedami. Kot da seks ni vedno seks s tujcem. »A veš, koliko mora ženska tvegati, če se hoče malce zabavati?« Prav res – koliko jeze, vsiljenih izbir, igranja vlog, kontraintuitivnosti, regresivnosti, krvi in nasilja je v seksu. Se oregonski motel, prizorišče hookupa, res imenuje Blue Angel?

  • Vanja Pirc

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura

    Šah mat

    Bitke za Cankarjev dom – bitke vseh bitk, ki se je v zadnjih mesecih odvila na področju kulture – je konec. Na zadovoljstvo glavnine od skoraj 160 zaposlenih v tej največji javni kulturni in kongresni ustanovi, tako po površini kot po številu dogodkov, zasedenosti dvoran ter zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, jo je v torek dobil Jure Novak, kulturni menedžer, ki zadnja leta vodi Prešernovo gledališče Kranj. Njegovi sopotniki pravijo, da ga vodi uspešno, med drugim mu je v zadnjem času uspelo izboriti občutno več sredstev za Teden slovenske drame, ki ga pripravlja to gledališče, uspešno je pridobival tudi sredstva EU, kar je v času vse višjih cen in rahlega upada sredstev za programe gledališča izjemnega pomena. Pred tem je Novak med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer in nekdanji novinar, ki iz prve roke pozna današnje ključne izzive javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. To je med drugim dokazal z angažmajem v aktivu delavcev in delavk v kulturi, ki je nasprotoval političnemu izživljanju nad področjem kulture v času tretje vlade Janeza Janše.

  • Izak Košir

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    20/09 ob 20.00

  • Stanka Prodnik

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Kdo Rosvite Pesek ne bi imel rad? 

    Najprej je treba priznati, da je bil to razkošen teden za avtorico redne kritične televizijske rubrike. Začelo se je z najbolj ceneno Tarčo doslej, ki se je v slogu Franca Breznika oziroma Janeza Janše pognala iskat pismo Ursule von der Leyen, v katerem je sporočila premieru Robertu Golobu, da zavrača kandidata Tomaža Vesela. Delali so se, da pismo imajo. Morali smo gledati izmišljeno grafiko, ki naj bi bila pismo. Celo citat, ki ga niso imeli, so izpostavili. Naslednjič lahko povabijo tudi igralce namesto dejanskih politikov.

  • Saša Eržen

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Hudo

    Heimlich pri roki

    Pred natanko petdesetimi leti je torakalni kirurg Henry Heimlich v svojem članku o urgentni medicini prvič omenil manever, ki ga je iznašel in ki od takrat nosi njegovo ime – gre seveda za znameniti prijem, s katerim pomagamo nekomu, ki se duši s koščkom hrane ali kakim drugim tujkom, tako da ga od zadaj objamemo pod rebri, z eno roko naredimo pest ter s pritiski na žličko skušamo sunkovito zvišati tlak v pljučih, da potisne tujek iz sapnika. Doktor Heimlich je neposredno rešil življenje dvema naključnima neprevidnima jedcema, posredno pa še najmanj nekaj deset tisočim posameznikom, ki so ob sebi imeli poznavalca prijema. Tovrstno prvo pomoč si lahko sicer nudimo tudi tisti, ki obedujemo sami, s pomočjo orodja, ki se imenuje Heimlich helper, Heimlichov pomočnik. Videti je kot lopata z dvema držajema na koncu ročaja. Ko se davimo z grižljajem, se moramo s hrbtom hitro postaviti ob zid, si spodnji del orodja nastaviti na žličko ter odločno potiskati navzgor. V takih primerih je seveda fino, da je Heimlichova lopata vedno na dosegu roke. Če lahko kašljamo, govorimo ali dihamo, pa proizvajalci pripomočka pravijo, da je bolje poklicati pomoč.

  • foto: Igor Škafar

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Ulica

    Urša

  • Dora Trček   |  foto: Asiana Jurca Avci*

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Portret

    Marijo Županov / Fotograf, ki se ne ozira na žanre

    Marijo Županov (1989) je resnično fotograf, ki živi in diha fotografijo. Česarkoli se loti, pa naj bodo to modne kampanje ali fotozgodbe, ulične fotografije mimoidočih, impresije klubske kulture ali podobe ljubljanske kvir skupnosti, iz njegovega dela vrejo nebrzdano življenje, pristna energija in dinamika, igra in brbotanje, nenormativna in nekonvencionalna lepota. Fotografija je zanj povsod, kamor ga vleče neznana intuitivna magnetična sila, ves čas ga preobraža, je njegovo jedro in njegovo sidro.

  • Damjana Kolar

    20. 9. 2024  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • STA

    18. 9. 2024  |  Kultura

    Nocoj bo znan dobitnik Rožančeve nagrade

    V Cankarjevem domu bodo drevi po pogovoru z nominiranci za Rožančevo nagrado razglasili nagrajenca. V igri za nagrado so Andrej Blatnik z delom Knjige na poti in drugi eseji, Helena Koder s knjigo Krošnja z neznanimi sadeži, Nataša Kramberger z eseji Po vsej sili živ, Denis Poniž z Videnji in vedenji ter Tone Vrhovnik Straka s knjigo Si danes vzel tablete?

  • STA

    18. 9. 2024  |  Kultura

    Povezave med slovenskimi in ameriškimi posamezniki

    Razstava Tehniškega muzeja Slovenije Mi in oni brez meja (Us and Them without Frontiers), ki predstavlja povezave med slovenskimi in ameriškimi posamezniki ter skupno znanje, nadaljuje gostovanje po ZDA. Trenutno je na ogled v Slovenskem muzeju in arhivu v Clevelandu v zvezni državi Ohio. Doslej je bila postavljena na osmih lokacijah po ZDA.

  • Uredništvo

    17. 9. 2024  |  Kultura

    Glavni vzrok, da se je v Nemčiji okrepil nacionalsocializem

    Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo 19. septembra ob 20. uri premiera drame Ödöna von Horvátha Kazimir in Karolina v prevodu Boruta Trekmana, ki je nastala v avtorski priredbi Nine Rajić Kranjac in Tiborja Hrsa Pandurja. Na Reki rojeni avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth (1901–1938) je dramo Kazimir in Karolina napisal leta 1932, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Kultura

    Vodenje Cankarjevega doma prevzema Jure Novak

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je za generalnega direktorja Cankarjevega doma imenovala Jureta Novaka. Petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja na čelu največje slovenske kulturne ustanove bo nastopil 15. oktobra 2024. Na čelu CD bo Novak, zdajšnji direktor kranjskega gledališča, nasledil dosedanjo generalno direktorico Uršulo Cetinski.

  • Uredništvo

    17. 9. 2024  |  Kultura

    The Cure in slovenski kipar

    Podoba kipa, ki se pojavi na posebni strani napovedanega albuma ikonične britanske skupine The Cure Songs From The Lost World, je delo pokojnega slovenskega kiparja Janeza Pirnata, ki je zadnja leta svojega življenja preživel na hrvaškem otoku Brač. Frontman omenjene zasedbe Robert Smith je bil med drugim tudi pokrovitelj Dnevov Janeza Pirnata.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Kultura

    V ožjem izboru največ pisateljic doslej

    V Londonu so v ponedeljek zvečer razglasili nominirance za nagrado booker. V ožjem izboru šestih knjig se je v vsej 55-letni zgodovini podeljevanja te prestižne literarne nagrade znašlo največ avtoric. Žirija je namreč izmed 156 del izbrala zgodbe petih pisateljic in enega pisatelja. Nagrajenca oz. nagrajenko bodo razglasili 12. novembra.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Kultura

    RTV Slovenija oddala prijavo za sodelovanje na Evroviziji 2025

    RTV Slovenija je oddala prijavo za sodelovanje na Evroviziji 2025, ki bo maja prihodnje leto v Baslu. Podrobnosti o načinu izbora bo objavila prihodnji mesec, so sporočili iz medijske hiše. Rok za prijavo za sodelovanje na 69. tekmovanju za pesem Evrovizije se je sicer iztekel v nedeljo.

  • STA

    17. 9. 2024  |  Kultura

    Baby Lasagna nocoj v Ljubljani

    V Kinu Šiška bo nocoj ob 20.00 nastopil hrvaški pevec Baby Lasagna. V Katedralo prihaja po treh razprodanih koncertih v Zagrebu in po tem, ko je na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije na Švedskem državi pripel drugo mesto s pesmijo Rim Tim Tagi Dim. Koncert bo uvedel estonski duo Puuluup, ki je prav tako sodeloval na Eurosongu.

  • Uredništvo

    16. 9. 2024  |  Kultura

    Zlatko / »Ne morejo te imeti vsi radi. Jezusa niso imeli vsi radi.«

    "Glede na to, koliko sovražnega govora in kritik doživljam, znam to kar lepo prenašati. Moj najlepši odgovor na vse to je moje novo delo. To je tisto, kar sem se naučil pri vsem tem. So ljudje, ki so komaj čakali, da mi lahko kaj očitajo. Komaj sem čakal, da jim dam kost za glodanje, da se razkrijejo."

  • STA

    16. 9. 2024  |  Kultura

    TV nagrade emmy / Padel je rekord

    Serija televizije FX Shogun je na nedeljski 76. podelitvi televizijskih nagrad v Los Angelesu stopila v zgodovino z 18 emmyji, kar je največ doslej za serijo v eni sezoni. Shogun je med drugim dobil emmyja za najboljšo dramsko serijo, najboljšo moško in žensko glavno vlogo, ki sta ju osvojila Hiroyuki Sanada in Anna Sawai.

  • Uredništvo

    15. 9. 2024  |  Kultura

    »Mlajšim generacijam bomo morali znova približati osebne zgodbe ljudi«

    "Veliko razmišljam o konceptu spomina, sploh kolektivnega pomnjenja. Kultura spominjanja je nujna, če želimo preživeti naslednjih sto let. Imamo učbenike, statistike, številke, pri čemer pozabljamo, da ljudem v spominu v resnici ostanejo zgodbe. Ko se pogovarjam s prijatelji ali družinskimi člani, ugotavljam, da se nihče ene stvari ne spominja popolnoma enako. Vsak ima o njej svojo zgodbo. Ne spominjamo se dejstev, samo naracije, ki je zgrajena okoli teh dejstev. Tako delujejo naši možgani. Na tak način se tudi učimo, ko si pripovedujemo zgodbe. Zato so slednje najpomembnejša in najbolj briljantna stvar."

  • Vanja Pirc

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura

    Računsko sodišče se z izplačilom nagrade Svetlani Makarovič ni strinjalo

    Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2023, nekoliko presenetljivo pa je bil v zvezi z njim skorajda največ medijske pozornosti deležen primer, ki mu je v obsežnem, 129-stranskem poročilu posvečena le dobra stran. Še več, ta primer v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in kršitve predpisov o poslovanju, sploh ni bil omenjen. Zakaj je torej zbudil pozornost, kateri od tistih, zaradi katerih je računsko sodišče predlogu zaključnega računa za leto 2023 izreklo mnenje s pridržkom, pa ne?

  • Jaša Bužinel 

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Seefeel: Everything Squared

    Londonska posadka, znana po inventivni fuziji post-rock-via-shoegaze brenkanja, zadubiranih elektronskih tekstur in počasnih pulzov, se po 13 letih vrača k izviru, osvežena, a nespremenjena. Frišni mini album, eden mogočih presežkov letošnje elektronske bere, material za fene spokojnih meditacij Boards of Canada in podobnih IDM-klasikov, je neubranljivo omamna in eterična tvarina, ki na možgane učinkuje sedativno kot apavrin. Z mantričnim ponavljanjem vilinskih vokalov Sarah Peacock in hipnotičnih melodičnih motivov Marka Clifforda vas vleče vedno višje in višje v nekakšno lebdeče stanje. Breztežnost. Kot v tistem kultnem uvodnem prizoru iz Fellinijeve klasike Osem in pol, ampak brez štrika, ki bi vas povlekel dol.

  • Borja Borka 

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Black Dot: Love At Glance EP

    Novi srednjemetražec naveze slovensko-hrvaškega prijateljstva teme je prišel potihoma, a jo je hkrati znova potrdil kot enega mednarodno najbolj uveljavljenih projektov klubske muzike, ki jih zmore bližnja okolica. Izšel je namreč pri ugledni etiketi Italo Moderni, ki jo med čermi in pastmi plesnoelektronske industrije uspešno krmari španski prvak Adrian Marth. Naš Christian Kroupa skupaj z najboljšim sosedom Le Chocolat Noirjem na vokalu (skupaj Black Dot) dostavi tri poglavja kompaktne in mrakobne EBM-ovske distopije, ki z dodatkom dveh remiksov (zvezdniškega pristavi Marcel Dettmann) v podaljšku zaide v hitrejše technaške discipline. Glasba za podalpski Blade Runner.

  • Gregor Kocijančič

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Toro y Moi: Hole Erth

    Toro y Moi je na pestri ustvarjalni poti obdelal zares široko paleto žanrov, njegovo deveto ploščo pa zaznamuje najradikalnejši slogovni zasuk doslej. Posnel je emo trap album, ki se spogleduje tudi s pop-punk estetiko s preloma tisočletja, pri čemer mu ne moremo očitati, da skuša zajahati trendovski val, saj je ta že v zadnjih izdihljajih. Kot se za trap ploščo spodobi, je natrpana z gosti, med katerimi se najbolj izkažejo Porches, Kenny Mason in Kevin Abstract, za enega od vrhuncev plošče pa je iz naftalina izmotal indie-pop legendo Benjamina Giddarda (Death Cab for a Cutie, Postal Service). Čeprav je Torova interpretacija razvodenelega žanra zelo samosvoja in sveža, je na plošči ravno toliko spodrsljajev kot bangerjev, tako da pravzaprav lahko držimo pesti, da je zasuk le krajši obvoz.

  • Jaša Bužinel

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Fred again..: ten days

    Nadarjeni aristokrat, ki ga je v varstvo, ko je bil še najstnik, vzel sosed Brian Eno, zdaj 31-letni Frederick John Philip Gibson, se je iz producenta velikih pop imen, ki hite kot po tekočem traku ustvarja stran od žarometov, skoraj čez noč prelevil v institucijo. Postal je Taylor Swift elektronske glasbe! K temu je precej pripomogel njegov privlačni performans za platformo Boiler Room leta 2022, ki si ga je do danes ogledalo kar 38 milijonov ljudi. Gibson je »covidni dobičkar« par excellence, saj je koncept viralnosti med pandemijo popeljal v nove višave. S svojo viralno muziko in posnetki nastopov je preplavil družabna omrežja, postal dobitnik grammyja za najboljši elektronski album in komad ter headliner največjih svetovnih festivalov. Naveza s Skrillexom (prvim imenom EDM-a po letu 2010) in Four Tetom (legendo britanske elektronike) je razširila njegov domet onstran generacije Z, njihov lanski nastop na festivalu Coachella pa se je vpisal med popkulturne prelomnice 21. stoletja, primerljive z nastopom Fatboya Slima na plaži v Brightonu leta 2002.

  • Bernard Nežmah

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Herman Pontzer: Pokuriti 

    Redno jo najdemo v časopisih, kjer kratek članek razkrije vse modrosti. Evolucijski antropolog Pontzer pa jo razčleni na skoraj 500 straneh.

  • Matej Bogataj

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Jasmin B. Frelih: Ledeni možje

    Romana domačega pisatelja Jasmina B. Freliha (1986) Na/pol in Piksli že z naslovom, še bolj s samo pisavo opozarjata na fragmentarnost, tudi nezaključenost celote, ki ostaja prikrita z detajli in nadrobljenostjo, zato so zgodbeni obrati včasih znotrajliterarni. Ob tem so avtorsko prepoznavni izbrušenost in visoka jezikovna artikulacija, spretno preigravanje različnih glasov in prepoznavnih, tudi drugostopenjskih – medbesedilnih – leg izjavljanja.

  • Dora Trček

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura

    »Pojem matere je tema, ki si jo družba zelo lasti«

    »Kdo je mama?« se v predstavi z naslovom KRIK: MAMA, ki bo na odru ljubljanskega Gledališča Glej premierno zaživela prav na dan izida tokratne številke Mladine, sprašuje kolektiv REAKTOR. Skupina mladih gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev se s svojimi projekti loteva tabuiziranih, prezrtih in marginaliziranih tem, ki so v družbi vseprisotne, a jim je znotraj institucionalnega gledališča le redko odmerjen prostor. Urša Majcen, Katja Markič, Lara Wolf in Jure Žavbi so tokrat ustvarjalne moči združili s priznano igralko Nino Valič in na oder postavili uprizoritev, ki si za izhodišče postavlja fiziološko raziskavo dednosti travme, pri tem pa razpira vprašanja družbenih pričakovanj, konvencij in pritiskov na vlogo matere ter odnosov, ki jih ta zaznamuje.

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Otroci Divjega zahoda

    Tom in Mary, mala Irčka, tipični disneyjevski siroti, med iskanjem strica srečata vse ikone divjega zahoda (bizone, Indijance, zlatokope, revolveraše, bandite ipd.), toda tale španski animirani vestern, ki sicer slavi prijateljstvo, družino, solidarnost, pustolovstvo, multikulturnost in pogum, si prav veliko ne upa, tako da deluje vse preveč gladko in klišejsko, pa čeravno je posnet po desetminutnem animiranem filmčku Cuerdas, ki je dobil več kot 240 nagrad – noben kratki animirani film jih ni dobil več.

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Če kdo trikrat vzklikne Beetlejuice, se prikaže Beetlejuice

    Burtonovi filmi so pozivi k prilagoditvi, toda ne k prilagoditvi statusu quo in normalnosti, ampak k prilagoditvi drugačnosti, alternativnosti in abnormalnosti. Burtonovi filmi nam pravijo: hej, kaj počnete na drugi strani? Pridružite se nam! Glejte, kako fajn se imamo! Če kdo trikrat vzklikne Beetlejuice, se prikaže Beetlejuice, alias Betelgeuse (Michael Keaton), igrivi, obsceni, vulgarni, cinični demon, groteskni vladar posthumnega podzemlja (strukturiran kot vrnitev potlačenega, nenehno na begu pred svojo fatalno, zalezovalsko, frankensteinovsko eks, ki jo igra Monica Bellucci, in onostranskim detektivom, sicer nekdanjim akcijskim junakom, ki ga igra lanthimosovsko iznakaženi Willem Dafoe), toda že naslov tega sequela, ki spominja na fan fiction, namiguje, da ne bo prav dosti trikratnih vzklikov Beetlejuice in da se Beetlejuice – itak bolj simptom kot lik – ne bo ravno pogosto oglašal, zato niti ne preseneča, da njegovo renčanje ne preglasi #MeToo zgodbe o treh generacijah žensk, ki se mojstrijo v pokopavanju moških (in producentov). Lydia (Winona Ryder) vidi mrtve, zato ima svoj televizijski šov, Delia (Catherine O’Hara), njena mačeha, je perfomerka, zato se razstavlja v galerijah, Astrid (Jenna Ortega), njena najstniška hči, pa je fanatična ateistka, zato se ji ne mudi k mrtvim, a mrtvi – »veliki onkraj« – pridejo k njej, bolj živi kot kadarkoli.

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Milli Vanilli / Hotela sta vse

    V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so svet obsedli videospoti. MTV je bil kralj. Ko sta Ervin Hladnik in Ivo Štandeker delala intervju z Milanom Kučanom, sta ga vprašala, če kaj gleda MTV. Logično. Vsi so gledali MTV. Vsi so gledali videospote. Ja, bolj so jih gledali, kot pa poslušali. Zato ni nikogar motilo, da vsi ti pevci, pevke in bendi niso zares peli, ampak so le simulirali – itak so simulirali svoj glas. A le zakaj bi to simuliranje – ta lip syncing – koga motilo? Tudi v živih nastopih – recimo v televizijskih šovih – so vsi bolj ko ne simulirali petje. Toda simulirali so svoje petje, svoj glas. Tudi Rob Pilatus in Fabrice Morvan,  člana dua Milli Vanilli, sta petje – povsod, v videospotih in v živo, celo na koncertih – le simulirala, toda simulirala nista svojega petja, svojega glasu.