Borut Mekina
-
18. 3. 2021 | Politika
»Janševa vlada je bila neoperativna«
Računsko sodišče v danes objavljeni reviziji nabave zaščitne opreme ravnanje vlade opisuje z besedami: nesistematično, neenotno, nepravočasno, neusklajeno, neučinkovito. Vlada Janeza Janše je s svojim delom, vzporedno z razglasitvijo epidemije začela na videz izredno organizirano, po vojaško, z ustanovitvijo kriznega štaba, poročilo računskega sodišča pa razkriva dejanski kaos.
-
15. 3. 2021 | Politika
Protikorupcijska komisija zaključila postopek o Hojsovi parceli
Iz protikorupcijske komisije (KPK) so sporočili, da so postopek v zvezi s prodajo parcele na območju Kolombana v koprski občini, ki jo je med drugim kupil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, zaključili. Glede na zbrane podatke, so zapisali na KPK, ni mogoče potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti komisije, so pa zaznali »določena tveganja«, zaradi katerih so koprski občini tudi podali določena priporočila.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
»Pomiri se. Nisi več vodja kolonialne sile. Niti Slovenija ni Kongo.« To je tvit, ki bi ga Slovenija morala sporočiti evropski komisiji leta 2013, ko je ta na podlagi za lase privlečenih analiz o stanju slovenskega bančnega sistema zahtevala privatizacijo slovenskih bank in druge pomembne infrastrukture, kot je brniško letališče skupaj z bivšim letalskim prevoznikom ali kot so bila slovenska visokotehnološka podjetja, recimo Fotona. Da je Slovenija suverena, samostojna država, bi morali reči v trenutku, ko smo v imenu domnevnih evropskih pravil na zahtevo evropske komisije prodajali podjetja, kot je denimo Helios.
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Kako bodo Janševi izpadi vplivali na predsedovanje EU?
Tokratno slovensko predsedovanje bo sicer manj zahtevno kot leta 2008. Po sprejetju Lizbonske pogodbe o EU ima namreč po novem unija stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika, ki unijo vodita na najvišji ravni in pri zunanjepolitičnih vprašanjih, to sta sedaj Charles Michel in Josep Borrell. Velik del vsebine našega predsedovanja je že določen s tako imenovano podedovano agendo. Ima pa predsedujoča v primerjavi s časom pred Lizbonsko pogodbo večjo vlogo v zakonodajnem postopku, kjer se v imenu Sveta, torej vseh držav članic, pogaja z evropskim parlamentom. Kljub novim pravilom in manjši vlogi predsedujoče države pa lahko Slovenija ob dobri pripravi in podpori ostalih držav članic vendarle vpliva na dolgoročne usmeritve unije in njene politike, pravi dr. Sabina Lange, Slovenka, ki je zaposlena pri Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Kakšen vtis so o Janši dobili tuji novinarji? Franziska Tschinderle, novinarka avstrijskega tednika Profil, je prejšnji teden objavila odmeven intervju s predsednikom Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredom Webrom. Pogovarjala sta se tudi o Janši. Weber je bil v pogovoru vljuden in diplomatski, podprl je denimo idejo, da bi v Slovenijo prišla nekakšna komisija, ki bi preverila očitke, ki letijo na Janšev režim. Je pa Tschinderlova zaprosila tudi za intervju z Janšo. Odgovor pa jo je osupnil: »Janez Janša je pogovor z nami zavrnil, češ da se ne pogovarja z novinarji, ki so zmanipulirani od laži ekstremne levice. Nismo ravno razumeli, kaj naj bi ta odgovor pomenil. Profil je namreč tradicionalni avstrijski tednik.«
-
5. 3. 2021 | Svet
Skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, ki jo vodi poslanka Sophie in 't Veld (D66/Renew), je začela z nadzorom nad svoboščinami v Sloveniji. Danes je v EU parlamentu potekalo prva debata, na kateri so evropski poslanci lahko zastavljali vprašanja povabljenim, predvsem glede svobode tiska, javnega izražanja mnenj in spodkopavanja civilne družbe.
-
Danes nad več kot osem milijard evrov vrednim državnim premoženjem bdi več institucij. To so denimo SDH, Kapitalska družba, Zavod za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), Slaba banka … V vseh teh institucijah sta nadzor nad premoženjem in vpliv razpršena in različno urejena. V SDH, recimo, je s posebnimi določbami, ki so usklajene z OECD, urejeno kadriranje nadzornikov. V SDH so ti neodvisni strokovnjaki. V Kapitalski družbi (KAD) imajo pomemben vpliv upokojenska združenja. V Zpizu imajo posebno težo pri upravljanju premoženja sindikati, v Modri zavarovalnici javni uslužbenci, saj se tam kopiči dodatni denar za njihove pokojnine, v mnogih primerih so do mest pri upravljanju in nadzoru upravičeni še delavci – predstavniki zaposlenih ali zavarovancev.
-
Konec februarja, po neuspeli konstruktivni nezaupnici, so člani ljubljanskega mestnega odbora stranke DeSUS svojemu predsedniku Karlu Erjavcu napisali dolgo pismo o dosežkih stranke v času koalicije s SDS. V stranki so njihovi člani seveda razcepljeni, eni so razočarani, ker njihovi poslanci podpirajo vlado Janeza Janše, drugi, kot recimo člani ljubljanskega odbora, pa so prepričani, da je stranka v zadnjem letu dosegla zelo veliko. Da so izredno veliko naredili za upokojence.
-
V občini Moravče župan Balažic izplačal rekordne koronske dodatke
Januarja so javni uslužbenci prejeli kar 57 milijonov evrov dodatka za »nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije«. V povprečju so sicer največ koronskih dodatkov, to je od 1500 do 2000 evrov na zaposlenega, izplačali v bolnišnicah, centrih za zaščito in reševanje ter domovih za ostarele. So se pa tem tveganim okoljem, v katerih zaposleni pogosto delajo v skafandrih, pri plači za december najbolj približali v občini Moravče.
-
Avtokrati, nas uči zgodovina, s svojimi iluzijami o vsemoči prej ali slej prepričajo tudi sebe, začnejo gojiti kult osebnosti in postanejo nagnjeni k povzdigovanju svojega lika in dela. Ob tem seveda ne prenašajo kritikov, saj so popolnoma prepričani o svojem prav in o svoji genialnosti. O značilnosti diktatur – točno kdaj v njih zdrkne recimo demokracija – imajo politologi svoje razlage. Eden izmed bolj obstranskih, socioloških fenomenov ali opozorilnih znakov, da imamo pred seboj vladavino enega samega človeka, ki se na oblasti drži predvsem zaradi sejanja strahu, pa so tudi nenavadne, za racionalnega človeka smešne in včasih hudo poenostavljene rešitve in odločitve velikih voditeljev.
-
»Lojalna sem idejam, ne političnim strankam«
Jana Javornik Skrbinšek, ki sicer živi in dela v Veliki Britaniji, se je v Slovenijo začasno vrnila zaradi službe. Prišla je z Univerze v Leedsu, sodeluje pa predvsem s švedsko univerzo v Stockholmu. V preteklosti smo jo poznali tudi kot urednico slovenskih poročil o človekovem razvoju. Javornikova je tudi ena od treh generalnih direktoric na ministrtvu za visoko šolstvo, ki jo je ministrica, skupaj z državnim sekretarjem Juretom Gašparičem, prejšnji teden brez pojasnil odpustila. Odpuščena je bila na podlagi določbe, ki vladi v prvem letu dovoljuje odpuščanje politično nekompatibilnih kadrov. Kakšni kadri so torej nekompatibilni?
-
»V boju proti epidemiji lahko vidimo precejšnje izdatke, ki z epidemijo niso povezani«
Dr. Davorin Kračun (1950) je leta 2017 postal prvi predsednik fiskalnega sveta, neodvisne institucije, ki smo jo tudi v Sloveniji dobili po finančni krizi leta 2009 zato, da bi ta zavirala skušnjave vsakokratne vlade po velikem javnem trošenju. Sicer je ekonomist, na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti uči ekonomsko teorijo in politično ekonomijo, v devetdesetih pa je skočil še v politiko. Po letu 1992 je bil v vladah Janeza Drnovška za kratek čas minister za planiranje, minister za ekonomske odnose in kasneje, med letoma 2000 in 2004, veleposlanik v ZDA. Njegov fiskalni svet v svojih rednih poročilih počasi dviguje intonacijo. V zadnjem, januarskem je, kot pravi sam, vladi že prižgal rumeno luč.
-
Pekrski dogodki, kot danes imenujemo prvo konfrontacijo z JLA pred tridesetimi leti in ki je bila uvod v osamosvojitveno vojno, še vedno skrivajo zgodbo, ki jo poznajo predvsem domačini. Glavni del dogodkov je sicer lepo popisan v zgodovinskih dokumentih: 23. maja 1991 se je v učnem centru Teritorialne obrambe usposabljala prva generacija slovenskih nabornikov. Ker je JLA hotela preprečiti gradnjo Slovenske vojske, je proti učnemu centru poslala svoje izvidnike. Teritorialci so dva izmed njih za nekaj časa ujeli in ju nato izpustili, zaradi česar je prišlo do eskalacije. Vojska je prvič na ulice poslala oklepna vozila.
-
Sedanjega rektorja Univerze v Ljubljani izziva Igor Lukšič
Volitve rektorja ljubljanske univerze so navadno dolgočasne. Praviloma se fakultete, razdeljene na naravoslovni in družboslovni blok, vnaprej dogovorijo, koga bodo imenovale na vrh. Nepisano pravilo je, da univerzo štiri leta vodi predstavnik katere od naravoslovnih fakultet, sledi pa mu predstavnik katere od družboslovnih fakultet. Tako je bilo tudi pred štirimi leti, ko je bil za rektorja brez protikandidatov izvoljen Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo.
-
Propaganda SDS in NSi pri izobraževanju častnikov Slovenske vojske
Slovenska vojska naj bi bila nestrankarska, apolitična organizacija.
-
Zgodovinsko izgubljena priložnost
Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, se je ta teden hotel pohvaliti. Na konferenci Zlati kamen, namenjeni županom in njihovemu črpanju sredstev EU, je omenil tudi pripravo na reformni plan desetletja – na snovanje slovenskega načrta za okrevanje po epidemiji. Voditelji EU so se julija lani odločili za novi Marshallov načrt, za evropski »New Deal«, kot nekateri pravijo ideji, da bi po koronski krizi z velikimi finančnimi vlaganji in reformami ponovno zagnali evropsko gospodarstvo. Denar, 1824 milijard evrov subvencij in kreditov, je že pripravljen, le države morajo do 30. aprila evropski komisiji poslati svoj načrt porabe. V skladu z dogovorom morajo biti reforme pretežno digitalne in zelene, namenjene pa morajo biti odpravljanju težav, na katere je komisija posamezne države opozarjala že v preteklosti. V primeru Slovenije je na prvem mestu staranje prebivalstva.
-
11. 2. 2021 | Politika
Objavljamo interne vladne dokumente
Konec decembra je vlada v Bruselj poslala slovenski osnutek načrta za okrevanje – plan, kako bo naša država v prihodnjih letih potrošila 5 milijard evrov evropskih subvencij in posojil. Končni načrt mora vlada Evropski komisiji poslati do 30. aprila. O slovenskem načrtu, ki je brez vizije ali rdeče niti in s katerim so nezadovoljni tudi v komisiji, pišemo v novi Mladini. Ostale EU države so osnutke svojih načrtov že objavile, slovenska vlada pa, čeprav je osnutek načrta že sprejela, dokumente skriva. Na njih je prilepila oznako interno.
-
Okuženi so pri nas nagrajeni, če simptome skrivajo
Na uredništvu Mladine smo pregledali 1049 ukrepov, ki so jih države EU, z Veliko Britanijo vred, sprejele v letu 2020 zaradi epidemije. Ukrepe zbira in vodi evropsko združenje fiskalnih svetov predvsem zato, ker želi oceniti njihovo učinkovitost. Velika večina je seveda generičnih: subvencioniranje čakanja na delo, najrazličnejša posojila in davčne prilagoditve ter večje ali manjše pomoči turizmu ali gostinstvu, torej sektorju, ki ga je epidemija najbolj prizadela. Nekateri ukrepi pa vendarle izstopajo in kažejo obraz posamezne države – na nekatere opozarjamo v okvirju.
-
Koliko alkohola smo popili in koliko cigaret smo pokadili v času epidemije? Najboljši kazalec porabe tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač so pobrane trošarine, te podatke pa zbirajo na ministrstvu za finance.
-
Požareport je minuli teden objavil novico z bombastičnim naslovom: »EKSKLUZIVNO, DOKUMENTI: IVAN GALE VZEL PODKUPNINO – 6 TISOČ EVROV. ON PA TRDI: NISEM PREJEL PODKUPNINE.« Kaj več od naslova v novici ni bilo.
-
Od marca lani naša država veliko troši. Nadpovprečno veliko, če jo primerjamo z drugimi evropskimi državami. V primerjavi z izdatki držav evroobmočja rastejo naši izdatki trikrat hitreje, javnofinančni primanjkljaj in dolg pa se pri nas povečujeta enkrat hitreje kot v državah EU. Kljub temu Slovenija pri obvladovanju posledic koronske krize ni nič kaj uspešnejša od njih. Kljub velikemu trošenju je recimo rast brezposelnosti med mladimi pri nas najhitrejša v EU; V EU je med januarjem 2020 in oktobrom 2020 brezposelnost mladih zrasla za 15 odstotkov, v Sloveniji pa kar za 35. Vsaj v tem segmentu, kdove zakaj, vladni ukrepi niso delovali. Zelo verjetno zato, ker so protikoronski ukrepi osredotočeni predvsem na redno zaposlene.
-
Matej Lahovnik je v torek zvečer nastopil v oddaji Odmevi na TV Slovenija in v njej govoril o osmem in devetem protikoronskem svežnju, pred tem pa je ocenil učinkovitost dosedanjih ukrepov. Rekel je, da pri nas ukrepi delujejo, »Slovenija je med tistimi državami EU in evroobmočja, kjer se je nezaposlenost najmanj povečala v tej krizi, BDP pa najmanj padel«.
-
Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije
Institucija, v kateri so novembra, če ne štejemo zdravstva, socialnega varstva in policije, izplačali največ dodatkov zaradi epidemije, je Zavod za gozdove Slovenije. V njem so zaposleni predvsem gozdni delavci, revirni gozdarji, ki večino nalog izvajajo na terenu. Dejansko delajo na svežem zraku, zaradi česar je še toliko presenetljiveje, da so v zavodu 12. novembra 794 zaposlenim v povprečju izplačali 1501 evro dodatka za delo v tveganih razmerah v času epidemije. Gre za povprečje, nekateri zaposleni so dobili veliko višja izplačila. Rekorder, vodja brežiške enote zavoda, je denimo dobil 5348,42 evra dodatka zaradi epidemije, vodja sektorja Centralna enota na sedežu zavoda je prejel 4363,91 evra dodatka, vodja območne enote Maribor pa 3959,70 evra. Skupen znesek izplačila zaposlenim je znašal več kot milijon evrov.
-
Že kakšnih 20 ali 30 let med slovenskimi obramboslovci in strokovnjaki za letalstvo teče razprava, kakšne letalske zmogljivosti naša država potrebuje. Vprašanja niso preprosta. Odgovori so odvisni recimo od tega, ali bomo v Sloveniji še naprej imeli nacionalnega letalskega prevoznika. Od tega, katero letališče bomo razvijali. Pa od tega, ali bo država razvijala nacionalno obrambo ali obrambo v tesnejšem sodelovanju z Natom.
-
Podjetje Majbert Pharm danes seveda že vsi poznamo, člani komisije ministrstva za zdravje, ki so to podjetje izbrali za dobavitelja hitrih testov za covid-19, pa so se od sramu zavili v molk. Vse skupaj je bilo iz njihove perspektive videti kot skrita kamera ali neki družbeni eksperiment. Ko je ministrstvo podjetje Majbert Pharm izbralo na razpisu za dobavitelja, so namreč lastniki podjetja naredili vse, česar ne bi smeli: v času karantene so organizirali žurko v Mehiki, se nastavljali pred najetim zasebnim letalom, eden izmed njih, Luka Lah, pa se je že takoj na Instagramu pohvalil, da so sklenili »bolan posel«.
-
Vlada uspešno razklala policiste
Notranji minister Aleš Hojs je pred napovedano policijsko stavko objavil poimenski seznam bruto plač 8694 zaposlenih na policiji, z vsemi dodatki, razen dodatka za prehrano, prevoznih stroškov in stroškov službenih poti.
-
Drugega oktobra lani je specializirano državno tožilstvo zaradi tako imenovanega primera Trenta proti predsedniku vlade Janezu Janši vložilo obtožnico. Pustimo zdaj ob strani standard, ki je nekoč veljal, da mora politik, proti kateremu je vložena obtožnica, zapustiti položaj. Osredotočimo se na dejstvo, da je sodna preiskava trajala pet let. In da se je zgodba o Janševi parceli v Trenti dejansko prvič pojavila pred desetimi leti. S tem se ne želimo zmrdovati nad delom pravosodnih organov, tožilcev. Ravno nasprotno. Primer Trenta kaže, s kakšnimi mukami se prvorazredne afere v Sloveniji pomikajo proti epilogu in koliko državotvornega truda morajo uradne institucije, kot so tožilstvo, sodstvo, protikorupcijska komisija ali računsko sodišče, vlagati v to, da pod njimi potegnejo črto.
-
Kdo bo novi minister za zdravje
Ministrstvo za zdravje vodi Janez Janša – resor je prevzel takoj po odstopu Tomaža Gantarja. Ker gre za enega najzahtevnejših ministrstev, Janša dolgo ne bo ministroval, kot vse kaže, bo novega kandidata predlagal po razpletu glasovanja o nezaupnici.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Nekateri koncepti so za človekove možgane nepredstavljivi. Naj kot primer navedemo koncept neskončnosti. Matematiki pravijo, da neskončnost obstaja, a ko si jo želijo naši možgani predstavljati, ne gre. Ob poskusu se tok misli za kratek čas zaustavi – kot da bi zablokirali. Še huje je, če si predstavljamo koncept neskončnosti deljen s konceptom neskončnosti, ki da rezultat ena. Ali celoto, pravijo matematiki. Možgani poskušajo, a zablokirajo, javijo napako in kot da se znova zaženejo, resetirajo.
