Borut Mekina
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Prost pretok ljudi na schengenskem območju v EU že leta ne obstaja več. Ljudi pri prehodu meje med Slovenijo in Avstrijo preverjajo policisti, zato tam ob prometnih konicah nastajajo dolge kolone. Čeprav naj bi bil mejni nadzor zgolj začasen, je v zadnjih letih naša severna soseda na mejah postavila kakovostno zgrajene postojanke, ki bodo očitno nalogo opravljale še leta.
-
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Adria ni avto, koalicija pa ni gostilna
Epilog privatizacije Adrie Airways je znan: družba je v stečaju, 558 zaposlenih je na cesti, tisto, kar je najpomembnejše, to je človeški kapital – od pilotov do strokovnjakov s 60-letnimi izkušnjami v organizaciji letalskega prevoza –, je na poti v pogubo. Tuje letalske družbe prevzemajo najdobičkonosnejše letalske povezave, druge, ki so ravno tako pomembne za Slovenijo, pa bo država morala subvencionirati; primorana bo podpirati tuje letalske družbe, ki so večinoma v lasti drugih držav.
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
»Šarčev petorček vse bolj zanaša v desno,« je koordinator Levice Luka Mesec dejal poleti, ko je stranka prvič jasno izrazila nezadovoljstvo s sodelovanjem s koalicijo pod vodstvom premiera Marjana Šarca. Svet stranke je nato julija vladi postavil ultimat. »Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma in se odrekla desnim politikam, ne bomo podprli proračuna za prihodnji dve leti.« Zdaj pa so v stranki svoje grožnje še konkretizirali. Napovedali so vložitev dopolnitve zakona o zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi Levica ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakon bo Levica v parlamentarno proceduro vložila konec septembra, in če koalicija novembra rešitve ne bo podprla, Levica ne bo podprla proračunov. »Vlada še ima čas, da popravi smer. Preizkus bo jeseni,« je dejal Mesec.
-
26. 7. 2019 | Mladina 30 | Politika
Poteza premiera Marjana Šarca, da za slovenskega komisarja predlaga dosedanjega veleposlanika pri EU Janeza Lenarčiča, je naletela na precej mešane odzive. Delu javnosti se je odločitev zdela »genialna«, češ da je premier z njo pristrigel krila najbolj ambicioznim politikom, predvsem v SD, ki so tokrat vnovič želeli na komisarsko mesto spraviti Tanjo Fajon. Mnogi seveda SD še vedno zamerijo, da je pred štirimi leti zaradi te iste težnje sodelovala pri rušenju Alenke Bratušek, ki se ji je tedaj nasmihal podpredsedniški položaj v komisiji Jean-Clauda Junckerja. Drugi so menili, da je premier s tem izkazal vso neambicioznost slovenske politike, ki tokrat na eno najpomembnejših funkcij v mednarodni skupnosti, ki pripada Sloveniji, ni zmogla imenovati močnejše figure. Recimo kakšnega znanega, vplivnega slovenskega politika.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti mora Gregor Jeza v zapor za tri leta in deset mesecev, je ta teden poročal Dnevnik. Jeza je leta 2012, v času druge vlade Janeza Janše, postal predsednik uprave paradržavnega podjetja Elektrooptika, hčerinskega podjetja tedanje Fotone. V tistem času je izpeljal precej zapleteno finančno operacijo, s katero je državno podjetje oškodoval za skoraj milijon evrov. Tedaj je na enem od računov Elektrooptike zagotovil denar, nato pa je njegova pajdašinja v imenu neke britanske družbe vložila predlog za izvršbo. Od Elektrooptike je terjala 931.499 evrov in je domnevni dolg utemeljevala z lažnimi in ponarejenimi pogodbami o odkupu terjatev, Jeza pa je izvršitev dovolil in omogočil, čeprav Elektrooptika temu podjetju ni ničesar dolgovala.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Novoizvoljena predsednica evropske komisije, Nemka Ursula von der Leyen (CDU), prihaja seveda iz največje politične skupine v evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), katere slovenske članice so stranke SLS, NSi in SDS. Poleg nekaterih uradnih dejstev iz življenjepisa – da se je rodila v Belgiji in živela v ZDA, da izhaja iz družine poklicnih politikov, da je tesna sodelavka nemške kanclerke Angele Merkel – v njenem CV najdemo tudi podatka, zanimiva za Slovenijo. Prvi je, da je ta nemška konservativka leta 2017 podpirala pobudo Poroka za vse, torej pobudo za uzakonitev porok homoseksualnih parov. To bi slovenski evroposlanci iz vrst EPP, Franc Bogovič, Ljudmila Novak, Romana Tomc in Milan Zver, verjetno najraje spregledali. Zver in njegov šef Janez Janša sta v času obračuna EPP z Viktorjem Orbánom marca letos recimo zaničljivo govorila o izdajalskih »mavričnih strankah« v tej politični skupini. Poleg tega je jeseni 2014 k sebi na dom vzela sirskega begunca in mu pomagala pri vključitvi v družbo in pri iskanju dela.
-
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Oglejmo si na primer študentsko delo. Ta oblika dela je v Sloveniji mednarodni unikum, je pravica, ki so si jo študenti izposlovali v času protestov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in katere namen je bila krepitev njihove organizacijske neodvisnosti; določen odstotek zaslužka je bil vedno namenjen študentskim organizacijam. Nikoli namen študentskega dela ni bil podrejen posebnim potrebam podjetij, ampak ustanovitvi nekakšne študentske države v državi. A v devetdesetih letih se je celoten sistem izjalovil. Namesto da bi študentje nadzorovali to dejavnost, so dejavnost »ujeli« močni podjetniki, nekdanji študentski funkcionarji, ki so si tako odrezali del tranzicijske pogače.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Politika
Slovenski evroposlanci, ki so se ta mesec preselili v Bruselj, so se že morali lotiti prve pomembne naloge – vzpostavitve pisarne, kadrovske konsolidacije in izbire pomočnikov. Četudi se zdi, da je to ena izmed lažjih nalog, ki jih čakajo v prihajajočem mandatu, je bilo treba pri njej pokazati nadpovprečno vzdržnost. Vsak evropski poslanec lahko na mesec za pomočnike porabi 25 tisoč evrov, vsak od njih lahko vsak mesec prejme plačo v višini dveh premierskih plač, torej 7740 evrov. To je velika skušnjava, ki se ji vda marsikdo.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Tobačne multinacionalke pogorele
Kaže, da se bodo lahko v Sloveniji 1. januarja 2020 tobačni izdelki prodajali le še v enotni embalaži. Poskus 38 poslancev, da bi uvedbo te odložil za tri leta, je spodletel; parlamentarni odbor za zdravstvo je predlog spremembe zakona o tobaku zavrnil z osmimi glasovi proti šestim. »Vse cigarete so enako škodljive, zato je edino pravilno, da so vse videti enako,« je na seji odbora ukrep utemeljil Luka Šolmajer iz Društva nekadilcev.
-
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Politika
Skupaj 37 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem iz NSi se je podpisalo pod predlog zakona, s katerim želijo uvedbo enotne tobačne embalaže zamakniti za tri leta, s prvega januarja 2020 na prvi januar 2023.
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Ali v GZS zares verjamejo, da bo zvišanje minimalne plače vodilo v povečanje kriminalitete?
Navajeni smo, da se predstavniki gospodarstva borijo za svoje interese – za nižje davke ali za več podjetniške svobode. Da pa bi se zavzemali za socialno najšibkejše, doslej še nismo zasledili. A se je minuli teden zgodilo prav to. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so javnosti pokazali svojo mehkejšo, nežnejšo, empatično plat. Zaskrbela jih je prihodnost delavcev. Tistih pri dnu, ki prejemajo najnižjo plačo.
-
17. 5. 2019 | Mladina 20 | Politika
Zmago Jelinčič, slavnostni govorec ob dnevu EU
Kateri od slovenskih politikov bi bil najmanj primeren za slavnostnega govorca na praznovanju 15. obletnice vstopa Slovenije v EU? Če bi bila to uganka, bi jo večina zlahka razvozlala. To je vendar Zmago Jelinčič, najbolj znan slovenski evroskeptik in nestrpnež z najdaljšo kariero.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Na ponovni javni poziv predsednika republike Boruta Pahorja za zbiranje kandidatur za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so se prijavili trije nenavadni kandidati.
-
26. 4. 2019 | Mladina 17 | Politika
Angleška kraljica je sporočila, da bo ameriški predsednik Donald Trump končno prišel k njej na prvi uradni obisk. Novica je v Veliki Britaniji spodbudila nove napovedi protestov, aktivisti načrtujejo gradnjo ogromnega baby-Trump balona, simbola Trumpove impulzivne, nepremišljene politike. Novica je pomembna tudi za Slovenijo. Razkriva slovenska prizadevanja, da bi se prikupili Trumpu. In razkriva, kako brezplodna so bila.
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Politika
Slovenija med Natovimi članicami na repu po obrambnih izdatkih
Slovenija je ta teden praznovala 15-letnico polnopravnega članstva v zvezi Nato. Za vstop vanjo je bil ključen referendum leta 2004, pred katerim je tedanja vlada v propagando – preračunano v današnje vrednosti – vložila 1,2 milijona evrov in bi ga ustavno sodišče v skladu z najnovejšo prakso zaradi vladne propagande danes verjetno razglasilo za neustavnega.
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Politika
Od januarja občine druga za drugo dražijo vrtce, kot razlog za to pa navajajo decembrski dogovor med vlado in sindikati o zvišanju plač zaposlenih v javnem sektorju. Predsednik vlade Marjan Šarec se je znašel na udaru, številni mu očitajo, da je dogovor s sindikati javnega sektorja dosegel s figo v žepu. »Takoj ob nastopu vlade ste zvišali minimalno plačo in tudi plače javnih uslužbencev, breme pa prenesli na državljane. Vodite neodgovorno ekonomsko politiko,« je premiera na začetku meseca obtožila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko v poslanskem vprašanju. Očitala mu je, da vlada po dogovoru s sindikati javnega sektorja ni zagotovila denarja, zato naj bi bili številni javni zavodi začeli breme višjih stroškov plač valiti na občane.
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
O izključitvi Fidesza, stranke madžarskega premiera Viktorja Orbána, iz Evropske ljudske stranke (EPP) so evropski konservativci že večkrat javno govorili, a tokrat, kot se je izrazil predsednik EPP Joseph Daul, je Orbán z vladno propagandno kampanjo, usmerjeno proti predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, »prestopil rdečo črto«.
-
Konec januarja je vlada sprejela načrt vojaških vaj. Slovenski vojaki bodo letos odšli na vaje v Črno goro, Grčijo, Nemčijo, Madžarsko, Poljsko, Italijo, po novem tudi v Makedonijo, Turčijo ali Romunijo. Streljali bodo na vojaških vajah z drznimi imeni, kot so Orlov meteor, Sabljasti stik in Železna maska. Velik del vojaških vaj, ki bodo skupaj stale 2,5 milijona evrov, bo potekal tudi v Sloveniji, pretežno na vadišču Poček pri Postojni, kjer se bodo slovenskim vojakom nekajkrat pridružili še kolegi iz Nata.
-
Primer rekordno zgrešene davčne reforme, tako hudo zgrešene, da je kot negativna ponazoritev danes del kurikuluma slovenskih ekonomskih fakultet, je reforma, ki jo je leta 2007 pripravila prva vlada Janeza Janše. Bila je izredno neuravnotežena. Obljubljala je nov zagon, povečanje konkurenčnosti in druge standardne floskule, a njen učinek je bil ravno nasproten. Ker je proračun z njo na leto izgubil 700 milijonov evrov in ker vlada hkrati s tem ni zagotovila drugih virov ali nižje porabe, so ukrepi državo vrgli s tečajev. Gospodarska rast se je zmanjšala, proračunski primanjkljaj je zrasel, sledili so varčevalni ukrepi, drago zadolževanje, zmanjševanje porabe, množični stečaji in na splošno: nesreča.
-
Zakaj so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v Nemčiji
Začnimo s konkretnim primerom, ki je te dni razburil slovenske uporabnike družabnih omrežij. Torej: po spletu je ta mesec zakrožila za marsikoga presenetljiva primerjava med poceni nemškim in dragim slovenskim stanovanjskim posojilom. Nemška banka Commerzbank naj bi ponujala desetletno stanovanjsko posojilo, vredno sto tisoč evrov, po smešno nizki, 0,68-odstotni (efektivni) obrestni meri. Pisec sporočila je poleg – zgrožen – prilepil tudi slovenski primer, češ poglejte, kako vas nategujejo. NLB na podlagi spletnega izračuna enako posojilo ponuja po (kar) 4,03-odstotni obrestni meri.
-
Priznanje Guaidója, spet mimo parlamenta
Slovenija je »prepoznala vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidója« za začasnega predsednika Venezuele, in to z izključnim namenom, da razpiše predčasne volitve, je prejšnji teden po seji vlade v Ljubljani povedal zunanji minister Miro Cerar. S tem se je Slovenija pridružila 23 članicam EU, ki so to že storile. Države članice EU, ki Guaidója niso priznale, so Italija, Irska, Grčija, Slovaška in Romunija, zunaj EU pa tega nista storili Švica in Norveška.
-
Obstaja anekdota, ki očitno ni daleč od resnice. Gre pa takole: Ko se je Slovenija z evropsko komisijo začela pogajati o spremembi zavez glede privatizacije NLB, je v Bruselj – na direktorat za konkurenčnost – odšla ekipa, v kateri je bil tudi predsednik uprave banke NLB Blaž Brodnjak. V tisti ekipi ni bilo finančne ministrice, bila pa sta, poleg Brodnjaka, predstavnik Slovenskega državnega holdinga (SDH) in predstavnik finančnega ministrstva. Na sestanku lani spomladi je evropska komisija pričakovala predstavitev argumentov, zaradi katerih Slovenija banke ne želi prodati. A na presenečenje evrokratov predstavnik finančnega ministrstva o glavnih razlogih ni hotel govoriti, je pa zato večji del časa govoril Brodnjak. O čem? Brodnjak je predstavil predvsem argumente, zaradi katerih bi morala evropska komisija Slovenijo prisiliti, da banko proda, saj da ima sam pod državnim lastništvom tako nizko plačo, da banke niti voditi ne more.
-
Evropska zveza gradbenih in lesnih delavcev (EFBWW) je na evropsko komisijo naslovila pritožbo proti Sloveniji, ker ta po njenem mnenju zagotavlja nedovoljeno državno pomoč podjetjem, ki delavce začasno pošiljajo na delo v tujino. Slovenija je, pojasnjuje predsednik zveze Dietmar Schäfers, nacionalno zakonodajo oblikovala tako, da so podjetja, ki delavce napotijo na začasno delo v tujino, »deležna znatnih olajšav pri plačilu prispevkov za socialno varnost«, s čimer naj bi jim omogočala, da storitve v tujini ponujajo ceneje kot doma. Pravijo tudi, da naj bi se bilo med letoma 2010 in 2016 število delavcev, ki so jih slovenska podjetja napotila na delo v tujino, zvišalo s 25 tisoč na 164.226.
-
Kako ameriško veleposlaništvo Sloveniji prodaja orožje
Ko se je konec decembra vlada Marjana Šarca odločila za ustavitev nabave nemških osemkolesnikov tipa boxer, so konkurenčna podjetja zaslutila priložnost. Prva, ki sta propagandno gradivo poslala obrambnemu ministrstvu, sta bila ameriška multinacionalka General Dynamics in norveško podjetje Kongsberg, ki je v lasti norveške vlade.
-
Trpinčenje za zaprtimi vrati ministrstva za kulturo
Marsikdo je doslej poskušal orisati razmere v peklu, le malokomu pa je to uspelo tako dobro kot francoskemu eksistencialnemu filozofu Jean-Paulu Sartru v drami Za zaprtimi vrati. Vsebina igre je približno taka: liki v drami, grešniki, se znajdejo v peklu. Toda ta, ugotovijo, ni takšen, kot so si ga predstavljali. V njem ni telesnega trpinčenja, ognja, staljenega železa ali kuhanja v velikanskih kotlih, ampak veliko hujše duševno mučenje. Grešniki živijo v večno zaprti sobi, ki je ne morejo zapustiti. Ne morejo niti zaspati, da bi vsaj tedaj ubežali drug drugemu. V tem delu je Sartre zapisal tudi svoj najslavnejši stavek: »Pekel so ljudje okoli nas.«
-
Sanacija slovenskih bank leta 2013 je bila širša, mednarodna operacija. Glavno svetovalno podjetje, ki je v Sloveniji zaslužilo največ, se je imenovalo Oliver Wyman. To podjetje je morala država, kot so pozneje priznali na finančnem ministrstvu, najeti za nekaj milijonov evrov na »ukaz« Evropske komisije. Da bi zadostili slovenski zakonodaji, so tedaj v Banki Slovenije podjetje najeli na podlagi zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, torej po zakonu, s katerim Slovenija mimo razpisov v imenu nacionalne varnosti kupuje orožje.
-
Ministrstvo za obrambo z nakupi orožja res nima sreče. Spletni portal Business Insider je ta teden poročal, da je prvi od štirikolesnikov znamke Oshkosh, ki so jih ta mesec v testno uporabo dobili ameriški vojaki v Georgii in ki jih kupuje tudi slovensko obrambno ministrstvo, končal na boku. V ameriški prvi oklepni brigadi, kjer jim je vozilo uspelo preizkušati zgolj štiri dni, so na Twitterju objavili sliko prevrnjenega vozila, tiskovni predstavnik brigade Pete Bogart pa je sporočil, da so vozila sicer zelo »mehka« med vožnjo, imajo pa »drugačne vozne lastnosti« od hummerjev, s katerimi jih želijo nadomestiti. Podjetje Oshkosh je imelo sicer že v preteklosti težave pri razvoju omenjenih štirikolesnikov, ki naj bi bili zaradi svoje višine nestabilni.
