Peter Petrovčič
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Z migranti bolj grobo od Madžarske
V nedeljo zvečer je v oddaji Politično na TV Slovenija notranji minister Aleš Hojs pojasnil, da je Slovenija pristopila k Višegrajski skupini – zvezi Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške – v zvezi z odnosom do migracij. Točneje, minister je sopodpisal pismo Višegrajske skupine, poslano na Evropsko komisijo, v katerem države zavračajo obvezno relokacijo beguncev. Relokacija beguncev, ki naj bi omogočila porazdelitev begunskega bremena med državami članicami, je del evropskega dogovora o migracijah, ki ga članice usklajujejo že več let. Slovenija se je s priključitvijo Višegrajski skupini tako uvrstila med države z najbolj brezkompromisno protipriseljensko politiko v EU.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Andreja Valič Zver si je izplačevala previsoko plačo ...
S Študijskim centrom za narodno spravo so zagate, odkar ga je tik pred sestopom z oblasti ustanovila prva vlada Janeza Janše. Javni zavod ne opravlja poslanstva, ki ga oznanja v imenu, prej nasprotno, spodbuja narodni razdor, kulturni boj …
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Kmalu po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo zoper Janeza Janšo v zadevi »prostitutke«, je bil predsednik vlade še drugič pravnomočno obsojen v tej zadevi. Gre namreč za dva ločena odškodninska postopka, dve tožnici, saj je Janša za »odsluženi prostitutki« označil dve novinarki nacionalne RTV. Kaj bo vrhovno sodišče storilo sedaj? Odgovorov na to vprašanje je veliko in zelo različni so, čeprav se zdi, da bi sodna praksa morala biti najbolj enotna prav na vrhovnem sodišču, saj gre za sodišče, ki je poklicano prav k temu – skrbi za enotno sodno prakso. Razlogi za tako kaotično stanje na vrhovnem sodišču pa so v skrajni politizaciji, ta je prerasla v resen problem, ki utegne usodno vplivati na razgradnjo celotnega sodnega sistema.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Družba
Prostozidarji in vitezi. Ter vitezinje.
Vlada kadruje s takšnim tempom, da bi le sama še znala našteti vse kadrovske menjave, toliko jih je bilo, in to v zgolj treh mesecih. Prejšnji teden je imenovala dr. Ernesta Petriča (za člana) in dr. Verico Trstenjak (za namestnico) v Beneško komisijo – svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, ki ga sestavlja 58 uglednih pravnih strokovnjakov iz prav toliko evropskih držav.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Čeprav vojska kljub več poskusom največje vladne stranke SDS do danes še ni dobila izjemnih pooblastil in čeprav med njimi nikakor ne bi bilo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev, v vojašnicah že poteka urjenje vojakov za uporabo sredstev, kot so strokovni prijemi, vklepanje ipd. »Name osebno so se obrnili številni vojaki, ki jih v vojašnicah zaradi aktivacije pri varovanju meje urijo tudi za uporabo prisilnih sredstev in izražajo dvome o zakonitosti takšnega ravnanja na terenu,« je pred tednom v intervjuju za Mladino dejal predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Strankarski ustavni sodniki se odločajo strankarsko
Ker se ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa izteka mandat, se spet začenja postopek imenovanja novega ustavnega sodnika ali sodnice. To je vedno pomembno politično vprašanje. V časih omejevanja človekovih pravic za potrebe spoprijemanja z epidemijo morda še toliko bolj. Od sestave ustavnega sodišča je odvisno, ali bo ta najvišji sodni organ v državi varoval ljudi in omejeval oblastno avtokracijo in represijo ali pa bo to zgolj tiho spremljal ali celo neposredno potrjeval ukrepe kot skladne z ustavo. Odločilno besedo pri izbiri ustavnih sodnikov ima navadno koalicija. Kdo je Barbara Zobec, ki si jo je za favoritko izbrala SDS?
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
»Nesprejemljivo je, da so novinarke in novinarji v medijih izpostavljeni grobim osebnim žalitvam s strani vidnih politikov. Posebej problematične in nesprejemljive so žalitve, storjene z namenom zaničevanja kot na primer: XY je ’odslužena prostitutka, ki se jo da dobiti za 30 evrov’.« S temi besedami so javno pismo nasprotovanja odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi pravnomočno »medijsko« sodbo zoper Janeza Janšo, začeli na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Zaradi tradicionalnih petkovih protestov na kolesih policija redno postavlja ograje, da z njimi omejuje proteste v bližini državnega zbora in jih odmika na okoliške ulice.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
»Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«
S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije.
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Prejšnji teden je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, so presenetljivo dejali vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora. V zadevi, v kateri so odločili v neposrednem nasprotju s sodobno evropsko sodno prakso, ki določa, da se morajo politiki jasno zavedati svoje odgovornosti v javnih nastopih in hkrati tudi »trpeti« hudo kritiko medijev, pa sodniki in sodnice niso bili soglasni. Odločba je bila sprejeta s tremi glasovi proti dvema. Zdaj so znane podrobnosti odločanja.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
V dneh, ko so številne evropske ustanove na čelu s komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović opozorile, da slovenska vlada in njen premier Janez Janša kratita medijsko svobodo, je vrhovno sodišče (dokončno) razsodilo o Janševem verbalnem napadu na novinarki nacionalne radiotelevizije, Mojco Pašek Šetinc in Eugenijo Carl. Politik lahko žali novinarje, pravijo vrhovni sodniki, to je njegova pravica, ki jo varuje svoboda govora.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Poslednji braniki človekovih pravic
Vloga ustavnih in vrhovnih sodišč (kadar so ta varuhi ustave) po Evropi kot varuhov demokracije in človekovih pravic zadnja leta postaja vse pomembnejša. Predvsem je to očitno v (vzhodnoevropskih) državah z dolgoletno (skrajno) desno oblastjo. V času epidemije koronavirusne bolezni pa je njihova vloga postala še bolj bistvena, in to ne velja samo za države z avtokratskimi oblastmi.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Pred dnevi je začel veljati zakon, po katerem je policija dobila pristojnost, da na domu obiskuje ljudi, ki morajo biti v karanteni ali samoizolaciji, in tako preverja, ali spoštujejo zapovedano popolno prepoved gibanja. Da gre za čezmeren represivni ukrep, opozarjajo številni, tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Vsak represivni ukrep mora biti predvsem sorazmeren s hudostjo kršitve, da je uvedba utemeljena. Je tokrat tako?
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Spolitizirano ustavno sodišče?
Pred dnevi je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez v intervjuju za časnik Delo potrdil, da so na ustavnem sodišču prejeli veliko pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti vseh mogočih ukrepov, ki jih v času epidemije sprejemata vlada in njena večina v državnem zboru. Te zadeve, pravi, bodo ustavno sodišče obremenile še za več let po sprejetju, čeprav jih obravnava absolutno prednostno.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Kar velja za malega človeka … ne velja tudi za politike
Kako pridni smo in kako spoštujemo vladne zapovedi, povedo podatki o kršitvah uradnih odlokov. Odkar veljajo omejitve gibanja, je zdravstveni inšpektorat (na predlog policije) obravnaval 110 dogodkov oziroma sumov kršitev in izrekel 294 glob v skupni višini 32 tisoč evrov. Torej povprečno dobrih 100 evrov na kršitelja.
-
20. 4. 2020 | Politika
Ljudje upajo, da jih bo zaščitilo ustavno sodišče
Levica je ob sodelovanju večine opozicijskih strank (LMŠ, SD, SAB) na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo t.i. koronazakona in tudi vladnega odloka, ki določa omejitve gibanja in tudi prepoved gibanja zunaj občine lastnega prebivališča. Najpomembnejši del je zahteva za presojo zakona, ki policiji podeljuje pooblastilo »zaznave« prekrškov gibanja in zdravstvenemu inšpektoratu izrekanje kazni. Na ustavnem sodišču so medtem pojasnili, da so v dobrem mesecu dni, odkar se vlada »spoprijema« z epidemijo, prejeli že več kot 50 pobud za oceno ustavnosti različnih vladnih odlokov in interventnih zakonov.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Paravojaške enote in omejeno gibanje
»Če levičarji preprečujejo neprodušno zaprtje južne meje s Slovensko vojsko, naj se angažira lovce in druge domoljubne skupine civilne družbe. In to čim prej. Državo in nas, prebivalce, je potrebno zaščititi.« Tako je pred štirinajstimi dnevi na Twitterju zapisal podpredsednik državnega zbora Jože Tanko (SDS). Z zaščito je mislil na varovanje pred »ilegalnimi migranti«, ki naj bi ogrožali slovenske državljane.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Od časa do časa se te dni pojavi novica, ki ni povezana s koronavirusom. Recimo o ponovnem imenovanju Andreje Valič Zver, soproge Milana Zvera, evropskega poslanca iz stranke SDS, na čelo Študijskega centra za narodno spravo. Imenovana je bila za dodatnih pet let, ta javni zavod pa vodi že skoraj 20 let.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Zastraševanje in razkazovanje moči
V četrtek, 2. aprila, na dan sprejemanja prvega protikriznega zakona, je malo po sedmi zvečer na Trgu republike v Ljubljani (pred parlamentom) potekala umetniška akcija lepljenja križcev. Po njej so policisti zaslišali enega od udeležencev akcije, gledališkega igralca Primoža Bezjaka, in ga naslednji dan zjutraj obiskali še na domu. »Gre za vprašanje zaščite pred pandemijo ali demonstracijo represije?« se je naslednji dan v javnem pismu vprašal Bezjak.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Politika
Zaporniki na prostost ... kaj pa »ilegalni migranti«?
Slovenija je zaradi epidemije koronavirusa na prostost (začasno) izpustila že precej zapornikov, vsak dan pa zapore zapuščajo novi.
-
30. 3. 2020 | Politika
Po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je vlado obtožila nesprejemljivega in nepotrebnega negiranja ustavnih pravic, se je oglasil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Tudi on opozarja, da se z varuhom človekovih pravic glede precejšnjega omejevanja človekovih pravic vlada sploh ni posvetovala in tudi on ne vidi utemeljenih razlogov za tolikšno nenadzorovano represijo.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Politika
Kdo bo izpuščen iz zapora in kdo ne?
Po zgledu drugih držav, ki se spoprijemajo z epidemijo koronavirusa, je ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič iz SMC, odredilo izpuščanje obsojencev iz zapora, da bi se omejila možnost širjenja virusa.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Politika
Razveljavljena Radonjićeva sodba
Več kot pet let je minilo od umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Policija je prej kot teden po umoru priprla osumljenca, Milka Noviča, vendar se sojenje temu še ni niti začelo. No, sojenje na različnih stopnjah poteka že leta, a višje sodišče je pred dnevi odredilo ponovno sojenje od samega začetka.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Politika
V sredo sta bili predstavljeni dve (novi) ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika in jo vrnilo v ponovno sojenje – za katero je sicer vedelo, da ne bo mogoče, saj je Rupnik že dolgo mrtev.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Politika
Amnesty International Slovenije je pred leti v imenu dveh romskih družin vložila tožbo zoper Slovenijo na evropskem sodišču za človekove pravice. Šlo je za družini, ki že desetletja živita v naseljih brez vode in elektrike. V torek je sodišče objavilo sodbo, kršitev človekovih pravic niso odkrili, pravijo, da je vse v redu, da je država za svoje državljane, živeče v romskih naseljih na jugovzhodu države, storila dovolj.
-
Satanizem, komunistično nasilje, evtanazija
Velika želja Janše je, da vlado sestavi pred volitvami, saj bi jo po volitvah težje. Morebitnih partnerjev za »sodelovanje« bi bilo manj, saj vsaj dvema strankama, ki sta pripravljeni sodelovati, grozi izpad iz parlamenta. V razmerah »zdaj ali nikoli« je stekla širša mobilizacija.
-
Boštjan Poklukar: »Obžalujem, da ljudje umirajo v Kolpi, tega si ne želim, a to je realnost«
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se med poldrugim letom mandata ni veliko oglašal. Pravi, da se to za notranjega ministra ne spodobi. Marsikdo je bil do njegove drže sumničav, predvsem, kar zadeva policijske postopke z migranti na meji. Kadar se je oglasil, je zgolj odločno zagotavljal, da slovenska policija deluje zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili. To počne še danes, čeprav skozi stisnjene zobe vendarle priznava, da je država oziroma v njenem imenu policija na meji storila nekatere napake. Še vedno vztraja, da ni šlo za protizakonito ravnanje, pač pa za nejasnosti in nedoslednosti, ki pa so bile posledica odločitev njegove predhodnice Vesne Györkös Žnidar in vlade, katere članica je bila.
-
V romskem naselju Goriča vas pri Ribnici živi okoli 80 ljudi, staro in mlado, predvsem veliko slednjih. Številni izmed njih, tudi starejši, tam živijo že vse svoje življenje. Ko so se pred več kot tremi desetletji tam rodili ali se tja preselili, v naselju ni bilo ne vode in ne elektrike ali sanitarij. Danes dejansko ni nič drugače. In v teh razmerah je nekaj dni pred novim letom, v bivališču, ki bi ga težko označili za barako, zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni romski otrok, ki ga je potem po telesu pogrizla podgana.
-
Medtem ko po Sloveniji počasi, a vztrajno vznikajo novi domobranski spomeniki, je ljubljanski župan Zoran Janković nedavno v intervjuju za časnik Dnevnik javnost pomiril (ali pa razburil) z besedami, da v Ljubljani spomenikov domobrancem ne bo: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda. Domobranci so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja.«
-
Z razveljavitvijo sodbe domobranskemu generalu Leonu Rupniku je bilo osebno prizadetih nemalo ljudi. Predvsem zato, ker je vrhovno sodišče z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve v ponovno sojenje dejansko rehabilitiralo Rupnika in s tem domobranstvo, saj novo sojenje že davno mrtvemu domobranskemu generalu po zakonu ni več mogoče – Rupnik pa je s tem pravno formalno nedolžen. Levica oziroma njena poslanka Violeta Tomić je zato v državnem zboru predlagala razpravo o tem ter nasploh o tem, kaj sta fašizem in nacizem in zakaj bi ju vedno znova morali obsojati. A razprave ni bilo, zanjo je glasovalo le 13 poslancev, 70 jih je bilo proti.
