Čiste roke

Ena najbolj eksplozivnih političnih afer, ki je pretresla Italijo v njeni polpretekli zgodovini, se je imenovala Čiste roke, Mani pulite. V Mladini smo leta 2004 objavili intervju z italijanskim tožilcem Antoniem Di Pietrom, ki je pojasnil potek zgodbe. Začela se je nedolžno, z majhnim, a nenavadnim odkritjem. Di Pietro je ugotovil, da je eden od manj pomembnih politikov iz italijanske socialistične stranke, Mario Chieso, plačeval bivši ženi višjo preživnino, kot so znašali njegovi uradni dohodki. Bivša žena se je pritoževala nad po njenem prenizko preživnino, Di Pietro pa je sumil, da je nekaj narobe. Ob pregledu njegovega poslovanja je dobil odgovor, ki ga je iskal: politik je imel precej višje dohodke. In sicer zato, ker je od neke čistilnice dobival podkupnino. Nekaj zase, nekaj pa za svojo stranko.

Slavko Gaber / »Ni vprašanje, ali Robert Golob lahko reši mandat – to je dolžan storiti«

Slavko Gaber je bil nekoč minister za izobraževanje z najdaljšim ministrskim mandatom v vseh vladah velike LDS, bil je tudi eden od podpredsednikov te stranke. Po njenem zatonu se je iz politike umaknil, danes je profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer se ukvarja z vprašanji edukacije. Verjetno je eden od najboljših poznavalcev različnih šolskih sistemov v Sloveniji, skupaj s somišljeniki pa je konec januarja pripravil obširen dokument, ki naj bi postavljal temelje za sistemski premislek o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Gre za alternativno različico »vladnega« nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je v torek predstavila skupina pod vodstvom dekana pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca. Zakaj dva programa? Dve strategiji? Gaber bi na to vprašanje odvrnil, da so razlike že v samem izhodišču.

Tudi slovenski glasbeniki za izključitev Izraela

Skupina nevladnih organizacij, z Gibanjem za pravice Palestincev na čelu, ter glasbenikov in kulturnikov je RTV Slovenija pozvala, naj znotraj Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki bdi nad organizacijo Evrovizije, sproži postopek za izključitev Izraela iz zveze in evrovizijskega tekmovanja. Med podpisniki sta tudi Zala Kralj in Gašper Šantl, dvojec, ki je Slovenijo na Evroviziji zastopal leta 2019, in Tomaž Mihelič iz skupine Sestre, ki je državo zastopala leta 2002, pa Jernej Dirnbek - Dimek (Mi2), Tomislav Jovanović - Tokac (Dan D), Saša Vipotnik (AKA Neomi), Aleksandra Ilijevski (Pliš), Zlatko, Masayah, N’toko, Domen Valič, Svetlana Makarovič in Boris Cavazza, če jih naštejemo samo nekaj.

Tudi mi smo krivi

Dejanje Gibanja za pravice Palestincev, ki je prejšnji teden med sejo v državnem zboru razvilo več palestinskih zastav, aktivistka pa je v zrak dvignila rdeče obarvane roke z napisom »sankcije zdaj«, je razkrilo veliko več kot le odnos slovenske politike do genocida v Gazi. Razkrilo je razliko med tistimi, ki imajo roke samo zato, da grabijo po stvareh, in tistimi, ki kdaj poprimejo še za koncepte. Poslanka SDS Jelka Godec se je odločila kri na rokah aktivistke vzeti dobesedno in neokusno izkoristiti prenos nacionalne televizije, da se ustraši za svojo varnost, poslanka Levice Nataša Sukič pa ji je v odgovor dala lekcijo iz – metafore. Pojasnila ji je, da intervencija v državnem zboru predstavlja simbolno podporo ljudem v Gazi in ne ogroža nikogar, da pa prebivalce Gaze ogrožajo oziroma ubijajo bombe, ki jih nanje meče Izrael.

Dobiček, ne pa cena elektrike

Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska – tri od petih podjetij, ki so v Sloveniji odgovorna za distribucijo elektrike do končnih odjemalcev – so morali v zadnjih dveh mesecih vrniti pet milijonov evrov državne pomoči, ki so jo iz evropskih virov dobili večinoma v letih 2018 in 2019. Še šest milijonov evrov, kolikor jim je pripadlo na podlagi razpisa iz leta 2017, pa jim sploh ne bo nakazanih. Pomoč so morali vračati, ker izkazujejo previsoke dobičke. Elekrodistribucijska podjetja so namreč že leta eden od najbolj dobičkonosnih členov oskrbne verige z elektriko – verige, katere cilj nikakor ne bi smel biti kovanje dobičkov, torej dividend za svoje delničarje in nagrad za poslovodstva, ampak zagotavljanje cenovno dostopne elektrike prebivalcem ter vlaganja v potrebne tehnološke posodobitve elektroenergetske infrastrukture.

Dva pomena 10. februarja

Novinar Edvard Žitnik je konec januarja v oddaji Intervju gostil Jerneja Ščeka, mladega Tržačana, filozofa, publicista, profesorja zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna ter dobrega poznavalca zgodovine in dogajanja na Tržaškem, Primorskem in v Italiji. Zadnji del pogovora je novinar namenil bližnjemu 10. februarju in fojbam, ki so z njim neizogibno povezane. Od leta 2004 je 10. februar v Italiji namreč dan spomina na žrtve fojb in eksodusa, pa tudi na druge dogodke ob vzhodni meji. Italija ima seveda vso pravico, da se spominja teh zanjo travmatičnih dogodkov. Žal pa kljub obsežnim in poglobljenim raziskavam te problematike italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, ki so prišli do podobnih ugotovitev, večina italijanske politike, njeni najvišji predstavniki in del medijev raje uporablja manipulacije in potvarjanje tega dogajanja ob hkratnem zamolčevanju zločinov fašističnih/okupacijskih oblasti. Pri tem izrabljajo narodnostna čustva, napihujejo število umrlih, ki naj bi bili usmrčeni zgolj zaradi tega, ker so bili Italijani, govorijo o genocidnosti Slovanov. Vse to se še stopnjuje na vsakoletni slovesnosti v spominskem parku ob bazoviškem jašku.

Netovariško slovo

Presenečenje, ki ga je v torek, sredi razčiščevanja, kakšna prihodnost čaka SD, razkril vodja poslanske skupine Levice Matej Vatovec, ni bilo pravo presenečenje. Vatovčevo sporočilo, da so odnosi v poslanski skupini tako skrhani, da se pričakuje odhod Mihe Kordiša, neuradnega voditelja »levega krila« stranke, je bilo v resnici pričakovano. Hkrati je Levica napovedala, da naj bi Miho Kordiša razrešila iz članstva v vseh odborih in v preiskovalni komisiji.

»Hočem bit’ vojak«

Nove obrambne strategije republike Slovenije med drugim v ospredje postavlja vprašanje popolnitve vojske, za kar, tako v strateških dokumentih, ki so jih pripravili na obrambnem ministrstvu, rešitev vidijo ne le v stalni sestavi in pogodbeni rezervi, ampak tudi v obvezni rezervi. »Na podlagi odločitev pristojnih organov bo naraščanje lahko temeljilo tudi na obvezni rezervi ter možnosti selektivne oziroma splošne vojaške obveznosti in uvedbi vseh sestavin vojaške ter preostalih obrambnih dolžnosti,« je zapisano v dokumentih.

Ugasnila Jedrska.si / Vzrok je pomanjkanje denarja, Janša je jezen

Očitno se vse dobro prej kot slej konča. Internetna stran jedrska. si je nehala delovati. Nastala je v času prejšnje vlade in je prek družbenih omrežij intenzivno promovirala jedrsko energijo, zlasti gradnjo drugega bloka v Krškem. Jedrska.si je delovala kot projekt posavske medijske hiše ePosavje Media, odgovorna urednica šestčlanske ekipe je bila strokovnjakinja za digitalno komunikacijo Tamara Langus, finančno pa so stran podpirala »lokalna podjetja, ki poslovno sodelujejo z jedrsko industrijo v Sloveniji«.

Vlado Miheljak

9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Dva leva

Komentar / Med gentrifikacijo in partifikacijo

Ampak prav res. Člani širšega vodstva SD so socialdemokrati prav toliko in prav na tak način, kot so ljubitelji retro filmskih burkežev bratov Marx marksisti. Od socialdemokratske identitete je stranki SD ostalo bore malo. Tam nekje od Pahorjevega prevzema (1997) se je odrekla vsemu, kar bi programsko, konceptualno in vsebinsko lahko šteli za socialdemokratsko misel in idejo. Na začetku je stranka še premogla nekaj intelektualcev, ki so bili sposobni misliti socialdemokracijo in so imeli tudi neko javno veljavo, zdaj ni od nje ostalo nič. Še tistih nekaj družboslovcev iz Pahorjeve dediščine, ki so oportuno ostali, dokler so imeli od stranke korist, je začelo bloditi po najobskurnejših desničarskih portalih in medijih ali so se celo priključili Logarjevi platformi natega.

Potrojitev parkirnine za terence

Parižani so prejšnjo nedeljo na referendumu potrdili trikratno podražitev parkirnine za cestna terenska vozila (SUV, angl. Sports Utility Vehicle), ki jo je predlagala županja Anne Hidalgo. Za podražitev s šest evrov na uro na 18 v mestnem središču, v predmestju pa s štirih evrov na uro na 12 je glasovalo skoraj 55 odstotkov udeležencev glasovanja.

Feministični bavbav

Pater Branko Cestnik, ki deluje v župniji Frankolovo, ni navaden duhovnik. Piše spletni dnevnik, nekoč je v njem zapisal celo, da bi se moral Janez Janša umakniti iz politike, pogosto komentira aktualne zadeve na platformi X in zna biti precej kritičen do cerkve. Živel je v velikih evropskih prestolnicah, tudi v Nemčiji, kjer je pomagal pri integraciji beguncev, a obenem svari pred domnevno islamizacijo Evrope in grozotami feminizma.

Se bo po pritiskih na zaposlene Ljubljana odpovedala zamisli o megavrtcu? 

Skoraj dve desetletji minevata, odkar je slovensko šolstvo vodil minister Milan Zver, ki je samovoljno, brez soglasja pedagoške stroke, pogosto celo brez njene vednosti, pripravljal ukrepe, za katere ni imel strokovnih utemeljitev in podlag. Upor strokovnjakov je bil glasen in enoten.

Pisateljici so zaradi načelne drže odpovedali gostovanje v Avstriji 

Mlada pisateljica Lana Bastašić, ki se je rodila v Zagrebu, a je večino življenja preživela v Banjaluki, je za literarni prvenec Ujemi zajca prejela nagrado Evropske unije za literaturo 2020. S knjigo se je odpravila po svetu, vrstili so se prevodi, tudi v slovenščino, nekateri so jo oklicali celo za Eleno Ferrante z Balkana. Ne samo knjiga, odkar je z njo doživela tolikšen uspeh, je skoraj kot nomadka po Evropi potovala tudi sama – nazadnje je zatočišče našla v Berlinu. Tam je podpisala pogodbo z ugledno založniško hišo S. Fischer. Resnično ji je uspel veliki met, a zdaj je bila vse to pripravljena spustiti iz rok. Zaradi načelnosti.

Krčenje

Ko so analitiki ameriške velebanke Goldman Sachs ob vzponu ChatGPT napovedali, da bo umetna inteligenca nadomestila 300 milijonov zaposlenih, se niso šalili. Odpuščanje je zajelo tehnološko panogo v ZDA, kar je posledica prehoda v avtomatizacijo delovnih mest in čedalje večjega zanašanja na moč generativne umetne inteligence, hkrati pa gre za krčenje delovne sile, ki so jo tehnološka podjetja okrepila med pandemijo.

dr. Bogomir Kovač

9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Ekonomija

Komentar / En mesec stavke

Zdravniška stavka sredi februarja 2024 traja že mesec dni in vse bolj spominja na Šijanove maratonce, ki tečejo častni krog, kultni film iz leta 1982. Filmski prizor se ponavlja že enajstič, morda dvanajstič, le kdo bi štel in komur mar. Zgodba o zdravniških plačah je mešanica izvirne zgodbe tridesetletnih protislovij slovenskega zdravstva, depresivnega razpoloženja zaposlenih, črnega humorja zdravstvenih dobičkarjev. Stavka je vedno politično dejanje, raje oplazi leve kot desne vlade in tudi tokrat je tako. Delno je odraz stiske, pa tudi prevzetnosti zdravnikov, hkrati postopoma razkriva blasfemičnost sedanjega zdravstvenega sistema. V resnici ponuja izvrsten dokaz tihe privatizacije zdravstva znotraj javnega zdravstvenega sistema, sistemski kaos ustreza vsem z vrha zdravstvene hierarhije. Zato nihče ne ve, kaj naj bi prinesle višje plače zdravnikov, kakšne bi bile njihove sistemske koristi in posledice. Še največ obeta umik soglasij za nadurno delo, ne kot stavkovni pritisk, temveč kot dokončno razkritje organizacijske anomalije javnega zdravstva. Pravica do stavke je sveta reč, sicer bolj modrih ovratnikov kot belih. Toda trk pravic, ko gre za zdravje in socialno varnost ljudi, zahteva politično in moralno odgovornost. In tu so, žal, pogrnili vsi, politične oblasti in zdravniški ceh.

Janko Lorenci

9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Kolumna

Komentar / Pogojno koristna

Nakup sodne podrtije je doslej največja afera te koalicije. Škoda je materialna (nekaj proč vrženih milijonov) in politična – še zmanjšano zaupanje v oblast, posredno pa točke za Janšo. Pogojno pa je afera tudi koristna.