• Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Politika

    »Prekoračil sem točko, ker sem se mladeniča dotaknil, ni bilo pa nobenega nasilja«

    "Pri tem moram najprej povedati, da je tožilstvo zavrglo predlog očeta in trditve, da je šlo za lažjo telesno poškodbo. Seveda sem morda prekoračil neko točko, ker sem se mladeniča dotaknil, ni bilo pa nobenega nasilja in nič blizu tega, kar mi je bilo očitano. Takrat je bilo vroče zaradi parlamentarnih volitev in je bilo zelo zanimivo delati negativno zgodbo. Nekateri so takrat izkoristili dobro priložnost, ko je bil župan ranjen, da so šli v napad, kar so mnogi že imeli v načrtu."

  • STA

    11. 10. 2022  |  Svet

    Zakaj naj bi Trump iz Bele hiše odnesel tajne dokumente

    Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi tajne dokumente odnesel iz Bele hiše na svoje posestvo na Floridi, ker je želel barantati z Nacionalnimi arhivi ZDA, da mu v zameno izročijo dokumente, ki zadevajo preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016, ko je bil Trump izvoljen, poroča New York Times.

  • STA

    11. 10. 2022  |  Svet

    Volilna napoved Michaela Moora

    Ameriški režiser Michael Moore, ki je bil leta 2016 eden redkih, ki je napovedal zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah, sedaj trdi, da bodo na novembrskih kongresnih volitvah letos demokrati slavili veliko zmago. Ob tem je kritiziral tudi medije, češ da se posvečajo nepomembnim temam, poroča revija Salon.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Vladanje stranke Zakon in pravičnost zelo spominja na vladanje nekdanje poljske komunistične partije

    Leta 1983 – ko so Poljsko intonirali izredne razmere, vojaška diktatura generala Jaruzelskega in gibanje Solidarnost – sta policista na nekem varšavskem trgu brutalno aretirala Grzegorza Przemyka (Mateusz Górski), 18-letnega poeta, sina poetinje in aktivistke Solidarnosti, in njegovega prijatelja Jureka (Tomasz Ziętek), ju odpeljela na policijsko postajo, kjer sta potem Grzegorza, ki se je vse preveč zavedal svojih pravic, pretepla do smrti (»V trebuh ga brcaj – ne pušča sledi!«), toda smrt je pustila tako očitno in odmevno sled (na njegovem pogrebu se je zbralo 15.000 ljudi, o umoru so poročali zahodni mediji), da so oblastniki – od ministrstva za notranje zadeve in tožilstva do Jaruzelskega – delali vse, da bi umor čim bolj relativizirali in krivdo za najstnikovo smrt naprtili komu drugemu, magari bolničarjem ali samemu Jureku, ki naj bi se mu ponesrečili karate udarci in ki so ga skušali očrniti z absurdnimi zgodbami o tem, da je »džanki« in »homoseksualec«, ki zahaja k »prostitutkam«.

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Družba

    Največji ruski pesnik je kot romantični boem živel in zagovarjal svobodo

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • STA

    11. 10. 2022  |  Kultura

    Umrl je Tugo Štiglic

    V 76. letu starosti se je poslovil režiser in scenarist Tugo Štiglic, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Bil je med najbolj prepoznavnimi imeni slovenskega mladinskega filma. Leta 1986 je posnel mladinski film Poletje v školjki, ki je dobil tudi nadaljevanje. Leta 2018 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo.

  • 10. 10. 2022  |  Svet

    Putinov napad kot odziv na »ukrajinski terorizem«

    Ruski predsednik Vladimir Putin je danes potrdil, da so ruske sile izvedle več zračnih napadov na ukrajinska mesta, v katerih je bilo ubitih več ljudi, po vsej državi pa je bila poškodovana energetska infrastruktura. Ruske napade je označil za odgovor na "ukrajinske teroristične napade" na ruskem ozemlju.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Politika

    Golob: »Optimističen sem, da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje«

    Obeti za leti 2023 in 2024 so po besedah premierja Roberta Goloba izredno negotovi. "A odgovor na to je fleksibilnost in pripravljenost na hitro in odločno ukrepanje, kar bomo tudi storili," je poudaril na današnji predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. Zagotovil je, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov.

  • TV(it) direktor Uroš Urbanija

    Minuli petek popoldne sta generalni direktor Andrej Grah Whatmough in vodja pravne službe Drago Zadergal, nekdanji svetovalec v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, končno uresničila grožnje direktorja televizije Uroša Urbanije in nekaterim zaposlenim po elektronski pošti razposlala opomine zaradi prisotnosti v studiu 23. avgusta in 5. septembra 2022. Zaposleni so v studiu ob koncu Dnevnika in Slovenske kronike podprli šikanirane kolege ter tako izrazili solidarnost in prav nič niso motili programa. Generalno vodstvo je prihod sodelavcev v studio označilo za »vdor«, televizijski direktor Urbanija pa je žugal: »Kot direktor ne morem dopuščati, na primer, vdorov v studio. Če se kršijo zakoni, če se kršijo pravila te hiše, sem kot direktor dolžan ukrepati in tudi bom.« In sta Grah Whatmough in Zadergal 7. oktobra nekaterim zaposlenim poslala Pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve.

  • Generalni grobar RTV Slovenija

    Da je kar 38 zaposlenih na RTVS prejelo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni posebno presenečenje, saj so pritiski na zaposlene bolj ali manj prisotni že najmanj od začetka novinarske stavke. Sicer daleč najbolj obsežna grožnja vodstva javne radiotelevizije, ki ga pooseblja Andrej Grah Whatmough, v javnosti pa vse premalo kroži seznam tistih, ki mu operativno pomagajo pri njegovih akcijah, je v popolnem skladu in s pričakovanjem z vsem, kar spremljamo že eno leto: z brezkompromisnim in brutalnim političnim prevzemom servisa, ki se odvija po natančno začrtanih navodilih.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Družba

    Skoraj polovica vprašanih se ne namerava cepiti s poživitvenim odmerkom

    Delež prebivalcev Slovenije, ki se ne nameravajo cepiti s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19, je 46,9-odstoten. Cepiti se namerava 27,1 odstotka vprašanih, 23,1 odstotka pa je neodločenih. Po podatkih, zbranih konec septembra, je poživitveni odmerek že prejelo 2,9 odstotka prebivalcev Slovenije, kaže raziskava inštituta Mediana.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Politika

    Minister: »Sredstva iz dopolnilnega zavarovanja tvorijo pomemben del financiranja delovanja javnega zdravstvenega sistema«

    Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v pogovoru za STA po štirih mesecih ministrovanja ocenil, da se zdi, kot da se želi zdravstveni sistem ukvarjati sam s sabo, manj pa z bolniki. Skrajševanje čakalnih vrst bo potekalo ob nagrajevanju, svete zdravstvenih zavodov želi profesionalizirati in na dolgi rok premakniti izpod nadzora politike.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    »Ukrajina je tarča raketnih napadov«

    Iz Ukrajine danes poročajo o številnih eksplozijah v več mestih po državi kot posledici ruskih raketnih napadov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so bili v napadih, katerih tarča je bila tudi prestolnica Kijev, mrtvi in ranjeni. Iz Kijeva poročajo o petih mrtvih in dvanajstih ranjenih. Žrtve naj bi bile tudi drugod po državi.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    »Takšna dejanja nimajo mesta v 21. stoletju. Najostreje jih obsojam.«

    V evropskih prestolnicah in EU so se na današnje ruske napade, ki so pretresli več mest širom Ukrajine, odzvali z ogorčenjem in obsodbami. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po napadih danes govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, da bi pozval k odločnemu odzivu proti Rusiji.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    EU podaljšala zaščito za Ukrajince

    Direktiva o začasni zaščiti za begunce, ki bežijo pred rusko agresijo v Ukrajini, bo v veljavi vsaj do marca 2024, je danes sporočila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Obenem se po novem tistim, ki se vrnejo v Ukrajino, ne bo treba odjaviti od začasne zaščite. Tako bodo ob vrnitvi v EU znova upravičeni do podpore.

  • STA

    10. 10. 2022  |  Politika

    Putin: »Avtorji, storilci in sponzorji so ukrajinske tajne službe«

    Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo ukrajinske tajne službe obtožil, da so krive za veliko eksplozijo, ki je v soboto odjeknila na mostu med polotokom Krim in celinsko Rusijo, in potezo označil za teroristično dejanje. Njegov zaveznik in nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v luči tega pozval k uničenju odgovornih.

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje«

    "Če mene vprašate, bo na koncu najbrž obveljalo tisto drugo pravilo, ki pravi, da predsednik Slovenije postane tisti levičar, ki najmanj jezi desničarje, bi se bilo pa v izogib prevelikim pričakovanjem dobro opomniti, da je bil predsednik Borut Pahor morda v enaki meri produkt lastnega karakterja kot votlosti predsedniške funkcije. Z nesrečno primesjo dveh uspešnih in morda res 'trženjsko genialnih', a vendarle skrajno bebavih predvolilnih kampanj, ki ju Pahor ni znal po izvolitvi nikdar do konca prekiniti."

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Na srečo kulturi ni več treba skrivati ​​svoje vloge«

    "Neskončno polje vpliva kulture na družbo, natančneje utemeljenosti družbe v kulturi, je še danes večinoma razumljeno kot odnos med umetnostjo in družbo. A moč sodobne umetnosti in eden od njenih berljivih ciljev je prav spreminjanje družbe: ta cilj je bil do nedavnega prikrivan ali celo javno preziran. Na srečo kulturi ni več treba skrivati ​​svoje vloge in danes bolj kot kdaj koli prej je eden glavnih nosilcev družbenih sprememb. Človekova pravica do kulture in znotraj nje pravica do umetnosti je ena tistih pravic, ki bo, če bomo preživeli, zagotovo vzpostavljena."

  • STA

    10. 10. 2022  |  Svet

    Ukrajinska nuklearka, ki je pod nadzorom Rusije, ponovno priključena na električno omrežje

    Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje, ki je pod nadzorom Rusije, je bila v nedeljo ponovno priključena na zunanje napajanje, ki je ključno za hlajenje sicer zaustavljenih reaktorjev, je po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

  • Danes je nov dan

    10. 10. 2022  |  Družba

    Uporabniki ali zaposleni – to je zdaj vprašanje

    V mestih srečujemo številne dostavljalce hrane, za katere multinacionalke vztrajno poudarjajo, da niso njihovi zaposleni, pač pa le "partnerji".

  • Uredništvo

    10. 10. 2022  |  Družba

    Ko so Rusiji vladali carji, je v deželi nastajala prva tajna služba

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    1,2 milijona ljudi

    Pred enim letom, točneje v torek, 5. oktobra 2021, je Slovenija doživela najhujše nasilje države nad prebivalstvom – nasilje, ki si ga tudi tisti, ki ves čas opozarjajo pred avtoritarnostjo in nasilnostjo Janeza Janše, niso mogli predstavljati. V Ljubljani so se takrat na protestih zbrali tisti, ki so nasprotovali cepljenju zoper novi koronavirus. Na protestih je policija v množico izstrelila več kot 400 nabojev solzivca, kar je res enormna količina, poleg tega pa je proti protestnikom brez milosti uporabljala tudi vodni top, v katerega vodo je bil primešan solzivec, kar je v nasprotju z vsemi konvencijami in pravili. Pri čemer je bila policija popolnoma neizzvana, ona je začela nasilje. Da, tako je bila videti Slovenija pred enim letom.

  • Vrnitev fašizma

    Predstavljajte si, da bi bile v Nemčiji zdajle parlamentarne volitve, da bi zmagala desnica, da bi vlado sestavile tri stranke in da bi bili vsi trije predsedniki teh strank evforični slavilci Adolfa Hitlerja, da bi torej vsi trije oznanjali, da je bil Hitler največji nemški državnik in da takšnega v zadnjih 50 letih ni bilo. Si to lahko predstavljate? Ne. Niti zdaleč. To je res nepredstavljivo.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    »Ob najhujših zdrsih demokracije nikoli nisem bila tiho«

    Nataša Pirc Musar je pravnica, ki je kariero začela kot novinarka na RTV in potem na POP TV. Kot dolgoletna informacijska pooblaščenka je postala priljubljena zaradi svojih odločnih javnih nastopov. Sedaj je favoritinja za predsednico države. A razmeroma visoka prednost pred ostalimi ji v zadnjih tednih kopni. Med kampanjo javnosti seveda ni ušlo dejstvo, da spada Nataša Pirc Musar z možem med premožnejši sloj prebivalcev, ki je obogatel v času privatizacije. Njena morebitna zmaga je zato vse bolj odvisna od soočenj in njenih odgovorov na očitke. Je pa tudi res, da se je Nataša Pirc Musar v tekmo odpravila med prvimi, samostojno, brez podpore katere od političnih strank, in da je med vsemi kandidati javnosti najbolj poznana.

  • Uredništvo

    7. 10. 2022  |  Politika

    Vodstvo RTV neposlušnim novinarjem grozi z odpovedmi

    "Petek popoldne je tak primeren čas, da začneš zaposlenim kot po tekočem traku pošiljati pisno opozorilo zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti in opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Tako se je odločil generalni direktor Andrej Grah Whatmough za sodelavce, ki so 23. avgusta in 5. septembra v studiu ob koncu Dnevnika in Slovenske kronike mirno izrekli podporo šikaniranim kolegom," so danes na spletnem portalu Tukajsmo.info zapisali novinarji ter ustvarjalci vsebin na RTV Slovenija. Na "opomine pred izključitvijo" zaradi podpore kolegom v studiu sta na Facebooku javno opozorila tudi ertevejeva novinarja Eugenija Carl in Gregor Drnovšek.  Opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve pa je danes sicer prejelo kar 38 zaposlenih na RTV. Ponovna kršitev naj bi bila po presoji (v času tretje Janševe vlade politično nastavljenega) vodstva "nepooblaščen vstop v studio".

  • Luka Volk

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Vrnitev Hojsovih biserov

    Ob robu Pohoda za življenje je obenem potekal protishod, na katerem je nekaj deset protestnic in protestnikov želelo izraziti svoje nestrinjanje, kot so sami zapisali, s sovražnimi narativi, ki pomenijo grožnjo že izborjenim pravicam žensk. Čeprav je policija med udeleženci obeh shodov vzpostavila policijski kordon in tako skupinama omogočila nemoten shod, pa ji ni uspelo preprečiti fizičnega napada na udeležence protishoda, ob čemer je ena od protestnic utrpela vidne lažje poškodbe. Napad je zakrivil eden iz skupine mladih moških, prav tako udeležencev Pohoda za življenje, v kateri so bili tudi nekateri vidni predstavniki tako imenovanih rumenih jopičev in Nacionalne tiskovne agencije, obeh v preteklosti že povezanih z neonacističnim gibanjem na Slovenskem. Fotografije razkrivajo, da je napad zakrivil Andrej Okorn, sicer znan slovenski neonacist in nekdanji vodja skupine za novačenje skrajnežev Tukaj je Slovenija, ki je bil v preteklosti prisoten na shodu v podporo napadalcem na LGBTIQ+ aktivista Mitjo Blažiča in vpleten v napad na mirnega protestnika v Ljubljani na vstajah 27. novembra 2012.

  • Peter Petrovčič

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Pokvarjeni policisti

    V času vlade Janeza Janše je marsikdo, iz laične in iz različnih strokovnih javnosti, opozarjal na politizacijo policije in razvrednotenje notranjih standardov in standardov policijskega ravnanja s prebivalstvom. Vse to je bilo vidno tudi na zunaj, to so na lastni koži občutili posamezniki, ki jih je obravnavala policija. A kaj se je v resnici dogajalo znotraj policije, na relaciji med politično nastavljenim vodstvom in policijskim kadrom vzdolž hierarhične lestvice, ki je z njim voljno sodeloval? Predstavljamo primer ponarejanja dokumentacije za potrebe zaposlovanja.

  • Jure Trampuš

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Ali lahko Anže Logar, neodvisni kandidat stranke SDS, na prihajajočih predsedniških volitvah res zmaga?

    Za volivce tako na splošno se rado navrže, da imajo spomin zlate ribice. Da hitro pozabljajo, še hitreje oproščajo. Tipičen primer tega fenomena v Sloveniji je izpred desetih let, ko so volivci najprej na državnozborskih volitvah decembra 2011 tedanji vladi Boruta Pahorja izrekli nezaupnico, samo stranka SD je v treh letih vladanja izgubila kar 200 tisoč glasov, a je leto kasneje Borut Pahor, človek, ki je svojo vlado in stranko pripeljal do roba prepada, v predsedniški dirki premagal tedanjega predsednika republike Danila Türka. Predsedniške volitve so drugačne od državnozborskih, a pot od velikega poraženca do zmagovalca, od bedaka do junaka je za Boruta Pahorja trajala manj kot leto dni. Pahor, politik, iz katerega so se med letoma 2008 in 2011 norčevali tako rekoč vsi, od opozicije, koalicijskih tekmecev do medijev in volivcev, je potem na predsedniškem položaju mirno ostal deset let. Volivci so mu ponesrečeno vladno epizodo odpustili.

  • Če bi Pučnik vedel za Janševo čestitko neofašistki Melonijevi, bi se »v grobu obrnil«

    Jožeta sem spoznala v osemdesetih letih, ko je pogosteje prihajal v domovino, v Ljubljano, in je pri naju s Tinetom po več dni prespal. Diskutirati smo začeli zjutraj, potem je šel Jože v Ljubljano po opravkih in srečanjih s prijatelji in kolegi, midva z možem pa tudi po svojih opravkih. Popoldne ali pod večer se je vrnil k nama in po večerji smo spet zagnali diskusije … V prijetnem razpoloženju ob medsebojnem razumevanju stvari, ki smo jih obravnavali, nam je čas hitro mineval; to so bili nepozabni tovariški, prijateljski pogovori. Naša srečanja v Tomišlju so se seveda končala, ko se je Jože za stalno naselil v Ljubljani. Naše sodelovanje – čeprav z redkejšimi osebnimi srečanji – pa se ves čas njegovega bivanja v domovini ni prekinilo.

  • Uredništvo

    9. 10. 2022  |  Politika

    »Putin hoče gospodarsko in politično nadzirati celotno vzhodno Evropo«

    "Putin je paranoik. V njem je nenehen strah, da ga bo nekdo uničil, če ne bo prej sam uničil drugega. Veliko analitikov razlaga, kako je nanj najbolj vplivalo službovanje v KGB, toda še veliko večji pomen na njegov razvoj je imelo mafijsko okolje Sankt Peterburga. Putin je bil v mladosti dobesedno gangster. Zanj so nevarni vsi, ki jih nima pod nadzorom, zato resnično verjame, da je na kocki njegov politični obstoj in celo življenje, če ne bo obvladoval Ukrajine."