Saša Babič / »Kletvice kažejo na dvojno moralo družbe: ne smemo jih izreči, ko pa o njih govorimo, se vsi zelo zabavamo«

Saša Babič je slovstvena folkloristka, ki na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU preučuje folklorne obrazce, torej najkrajše folklorne forme, kot so pregovori, pozdravi, molitve, uganke in – verjetno najsočnejši predmet njenega raziskovanja – kletvice.

Jože Vogrinc

23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Javna pamet

Komentar / Zlom zdravstva in vrste v lekarnah

Ste v zadnjih mesecih kdaj dolgo stali v lekarni – ne med čakajočimi na zdravila na recept, pač pa v vrsti, kjer brez recepta dobite sirup proti kašlju ali tablete proti nespečnosti? Ste se vprašali, ali vrsta morda ni v kakšni povezavi z zlomom javnega zdravstva?

(Ne)stanovanjska politika

»Reševanje stanovanjske problematike presega kratkoročne načrte, letne proračune in en politični mandat, načrtovati se mora dolgoročno in strateško,« je v nedavni reviziji izvajanja stanovanjske politike od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2021 zapisalo računsko sodišče in povzelo ključno težavo (ne le) neobstoječe stanovanjske politike pri nas.

Zakaj ne bi Ljubljančani sami odločili, kakšen zrak bodo dihali? 

Ljubljana spada med evropske prestolnice z najbolj onesnaženim zrakom. Samo ta teden je bil zrak v njej po lestvici kakovosti dva dni izrazito slab, tako imenovanim finim trdnim delcem PM2,5, ki lahko povzročajo resne zdravstvene težave, je uspelo preseči sprejemljivo raven onesnaženosti. Gre za velik javnozdravstveni problem, a župan Zoran Janković, ki so mu občani pred kratkim podelili še en mandat, namesto tega raje razmišlja o gradnji sežigalnice.

Vlado Miheljak

23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Dva leva

Komentar / Adventna zgodba

Med odraslimi ljudmi sta vsako intimno razmerje in vsaka praksa legitimna pod enim in edinim pogojem – da vstopajo v prostovoljni odnos odrasli in polno odgovorni udeleženci. Za klerike so merila strožja. Ker cerkev vernike omejuje in obremenjuje z iracionalno vzdržnostjo, kar zapakira v embalažo kreposti in moralnosti, je sprejemljiva le ničelna toleranca do spolnih aktivnosti in praks duhovnih voditeljev. Sodobna katekizemska interpretacija prvinske kategorije nečistovanja je res šokantna. »Grehi, ki vsak po naravi svojega predmeta hudo nasprotujejo čistosti, so: prešuštvo, masturbacija (samozadovoljevanje), nečistovanje, pornografija, prostitucija, posilstvo, homoseksualna dejanja. Ti grehi so izraz glavnega greha nečistosti …« In še, da je »spolna naslada nravno neurejena, če jo človek išče zaradi nje same, ločeno od namenov roditve in združitve«! Tako kleriki učijo vernike v 21. stoletju! Če izvzamemo pedofilijo in posilstvo, je vse našteto zgolj zapoved zoper človekovo naravo in svobodno voljo. Zoper človeka. Zato je sprejemljivo zgolj kot obligacija za kler, ki nastopa kot razsodnik o morali in kreposti. Celibat je institucionalizirana hinavščina. Prinesel je malo dobrega, a hkrati povzročil veliko gorja zavezancem in še veliko več žrtvam.

Za vedno izbrisani

Pred dnevi je v požaru v prikolici za kampiranje, ki je stala med vrtički v Stegnah, umrl Zoran Tešanović, ki je bil leta 1992 skupaj z več kot 25 tisoč ljudmi izbrisan in je čez noč nepovratno izgubil osnovne človekove pravice.

N'toko

23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Žive meje

Komentar / Kandidatka za premierko

Ko boste brali to kolumno, bo obravnavani dogodek že zdavnaj pozabljen. Bo le še eden izmed tisočerih drobnih detajlov, ki z naslednjim dnem izginejo iz spomina in postanejo neopazen košček v mozaiku slovenske politike. Toda bila bi neskončna škoda, če bi 14. december 2022 utonil v pozabo. Na ta dan so nam namreč vidni obrazi kulture uprizorili najnazornejšo predstavo slovenskega liberalizma, kar smo jih kdaj videli. Tako nazorno, da jo bomo lahko še dolgo uporabljali kot pedagoško orodje. Če me bo v daljni prihodnosti kdo vprašal, kaj je bil liberalizem, bom lahko vedno odprl arhiv in pokazal na literarno prireditev Šopek srčnic za gospo Tatjano Bobnar. Slovenski liberalizem so prominentni literati, ki recitirajo poezijo policijski funkcionarki.

Milijon (evrov)

Konec novembra je policija z ministrstva za okolje in prostor odnesla zajeten sveženj pogodb, ki jih je sklenil bivši okoljski minister v Janševi vladi Andrej Vizjak s pravnikom, nekdanjim ministrom in profesorjem Pravne fakultete Senkom Pličaničem. Na okrožnem državnem tožilstvu so potrdili, da preiskujejo sum oškodovanja javnih sredstev. Po podatkih baze Erar je ministrstvo od decembra 2020 do konca Vizjakovega mandata Pličaničevemu podjetju Sol.Lex.Sus nakazalo skupaj slab milijon evrov (968.745 evrov), o čemer so v zadnjih tednih poročali številni mediji. Nepravilnosti pri teh poslih je že pred meseci odkrilo tudi računsko sodišče, čeprav Pličanič trdi drugače.

Kulturno ministrstvo podpira Plac

V torek, 13. decembra, so se sestali predstavniki ministrstva za kulturo, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga (SDH). DUTB je ministrstvu predstavila štiri možne rešitve, s katerimi bi rešila problematiko Placa »v dobro vseh strani«.

Zmaga za sindikate

Konec oktobra se je pred upravo podjetja Tuš v Celju zbralo okoli sto zaposlenih. Želeli so opozoriti, da so za svoje delo izjemno slabo plačani, da njihovi prejemki ne dosegajo niti zakonsko določene minimalne plače in da preprosto ne vedo, kako bodo preživeli zimo. Če sindikalna pogajanja ne bi prinesla želenih sprememb, bi se lahko pridružili stavki Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki je bila napovedana v času božičnih praznikov, so tedaj napovedovali v lani ustanovljenem Sindikatu Tuš. To zdaj ne bo potrebno, saj jim je z upravo uspelo doseči dogovor in izpolnitev večine zahtev, stavko pa so odpovedali celo v krovnem Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, saj so bile po več mesecih pogajanj s predstavniki trgovskih družb sprejete pomembne spremembe na panožni ravni.

Kinodvorane na Rudniku so sedem mesecev delovale brez uporabnega dovoljenja

Že konec novembra smo pisali, da več lokalov, trgovin in celo kinodvoran v nakupovalnem središču Supernova na Rudniku v Ljubljani, ki deluje že od maja, nima uporabnega dovoljenja. Informacija, ki so jo potrdili na ministrstvu za okolje, se je marsikomu zdela neverjetna. Precej neresnično se namreč zdi, da bi si kdorkoli tako na očeh upal delovati brez uporabnega dovoljenja, kaj šele tako obsežen objekt, v katerega se dan za dnem zgrinja na tisoče ljudi. Še bolj nenavadno od drznosti investitorjev pa je, da pristojne državne službe kljub poročanju o stanju ne ukrepajo.

Epska kazen za epske igre

Epic Games, razvijalec igričarskega fenomena Fortnite, ene od najpopularnejših spletnih iger, ki je od svojega zagona leta 2017 pridobila naklonjenost kar 400 milijonov igričarjev in na mesec beleži kar 80 milijonov uporabnikov, je bila te dni pod drobnogledom ameriške zvezne komisije za trgovino FTC. Ta je v taktikah, s pomočjo katerih je podjetje Epic Games zgradilo milijardni imperij, prepoznala nepravično manipulacijo z najmlajšimi uporabniki, od kršenja zakonov o zasebnosti otrok do napeljevanja k nenamernim spletnim nakupom. Zaradi teh prekrškov je podjetje doletela vrtoglava denarna kazen v višini 520 milijonov ameriških dolarjev: 275 milijonov bo moralo odšteti zaradi različnih kršitev zasebnosti, 245 milijonov odškodnine pa zato, ker je uporabnike zavajalo v nakupe virtualnih pripomočkov, ki jih pravzaprav niso nameravali kupiti, pa tudi zaradi načrtnega oteževanja preklicev nakupov in vračil kupnin. Ta denar bo povrnjen oškodovanim potrošnikom. Gre za rekorden znesek, za najvišjo globo v zgodovini komisije FTC. Lahko podobna usoda doleti tudi podjetje Outfit7?

Janko Lorenci

23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Kolumna

Komentar / Skušnjave oblastništva

Premier Golob si je afero Bobnar v glavnem skuhal sam. Tudi ko je zadeva že izbruhnila, bi jo sprva še lahko ustavil – se resno pogovoril z ministrico in zavrnil njen odstop. Zdi pa se, da se ni skušal znebiti Bobnarjeve zato, da bi nastavil ubogljivega ministra, ta pa ubogljivega šefa policije. Če bo Lindav ostal na položaju, bo ta blažja razlaga afere potrjena.

Kako so milijarderji dobili izgovor za pohlep in brezmejno bogatenje

Ameriški komik Tom Papa v svojem novem standup šovu Kakšen dan!, ki ga ponuja Netflix, dahne: »Ugrabimo nekaj milijarderjev. Zakaj pa ne? Imamo veliko problemov. Pet tipov pa ima ves denar tega sveta. Zgrabimo jih! Kdo pa nas bo ustavil? Nič nimam proti, da ste milijarder. Dobro vam gre! Trdo delate, spremenili ste svet. Lahko ste milijarder, toda le 24 ur. Če do jutra ne boste začeli deliti svojega denarja revnim, bomo prišli in vam ga vzeli.«

dr. Bogomir Kovač

23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Ekonomija

Komentar / Čakajoč čudeže

Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize vse bolj buri duhove. Vlada je želela z njim subvencionirati podjetja zaradi visokih cen energentov, zaščititi delovna mesta, zagotoviti potrebno likvidnost. Toda gospodarski deležniki so prepričani, da vladne politike in ukrepi ne zagotavljajo potrebnih konkurenčnih možnosti. Prihajajo prepozno, pristopi so arbitrarni, učinki verjetno manjši od pričakovanj. Vlada ga ponuja kot »končni možni kompromis« glede domače fiskalne vzdržnosti in evropskih regulacijskih ukrepov. Z njim naj bi dobili stabilno in predvidljivo poslovno okolje, toda prav tu tiči največji problem. Razmere na trgih energentov in geopolitični kaos ostajajo, domače energetske zadrege pa se stopnjujejo. Začasni in izredni ukrepi postajajo stalnica in nova normala. Državne pomoči so nujno, toda tudi lažno blažilo za razpad energetskih trgov. Razlike v cenah so velike, poslovne izgube pa tudi. Celotno obvladovanje cenovnih škarij in pokritje izgub bi zahtevali dvakrat višji vložek države od ponujenega. Od tod trk pričakovanj Golobove vlade na eni in gospodarstva na drugi strani. Zlom energetskih trgov dokazuje zgolj polom domače in evropske energetske politike.

Kolosalno zapravljanje časa

Dobro znana literarna anekdota, ki je skorajda že prerasla v legendo, gre takole: leta 1912 je André Gide, priznani pisatelj in urednik pri založniški hiši Nouvelle Revue française, kasneje tudi dobitnik Nobelove nagrade, prejel rokopis. Šlo je za prvi del cikla, ki naj bi se imenoval Iskanje izgubljenega časa – prvi del je nosil naslov V Swannovem svetu. Če bi se poglobil vanj, bi ugotovil, da kar 60 uvodnih strani govori o dečku, ki zaradi odhajanja spat doživlja travmo, saj je težko ločen od mame. To se ne zdi preveč obetavno. Potem sledi nenavaden odlomek namakanja koščka peciva magdalenice v čaj, to pa dečku, ki je zdaj moški, spričo povezave med okusom in spominom prikliče v zavest še preostanek spominov iz otroštva, neodvisnih od te travme.