Jure Trampuš
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Družba
Dr. Alenka Kraigher je ena od najbolj znanih slovenskih epidemiologinj, nekoč je vodila Nacionalni inštitut za javno zdravje, pred kratkim se je upokojila. A kljub vsemu, kljub rekordom in številkam, ki znova letijo v nebo, ostaja vsaj deloma optimistična. V nasprotju z vlado še vedno zaupa ljudem in še vedno upa, da se bodo na koncu tisti, ki še omahujejo, vseeno odločili za cepljenje.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Politika
Poslanci so tisti, ki lahko preprečijo zdrs v nedemokratično družbo
Dr. Tine Hribar je filozof, v osemdesetih letih je bil pomemben član osamosvojitvenih krogov. Dr. Josip Globevnik je matematik, pred dvema letoma je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Dr. Alenka Šelih je ugledna pravnica, nekoč je bila direktorica Inštituta za kriminologijo, znana je po zavzemanju za človekove pravice. Dr. Ivan Kreft je genetik, ambasador znanosti. Dr. Blaž Rozman je delal v Bolnišnici Petra Držaja, je raziskovalec, ki se je ukvarjal z magnetno resonanco. Milan Dekleva je pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec. Dr. Renata Salecl je filozofinja, avtorica številnih knjig, ki predava tudi na uglednih tujih fakultetah.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Slovenska vojska ima že nekaj časa lično spletno stran, kjer so zbrane vse informacije o tem, kako postati dober slovenski vojak. Torej, kakšna je naša vojska, kdo so pripadniki in pripadnice, kakšno oborožitev uporabljajo, zapisane so tudi besede o vrednotah in standardih, o enakosti spolov. Med drugim vojska objavlja statistiko, podatke, kako velika je stalna sestava in koliko je pogodbene rezerve.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Res veliko stvari je narobe z Evropsko unijo, začnemo lahko z gospodarsko politiko, nadaljujemo z obotavljivim premikom v zeleno, pomanjkanjem demokracije, odtujenim Brusljem ali pa z dejstvom, da v politiki, v mednarodnih odnosih prevladuje surova moč. Velike države vodijo politiko EU, njihova moč je finančna in politična. EU usmerjata Berlin in Pariz. Šele kasneje pridejo na vrsto manjše države, nekje čisto na koncu nove članice. A to ne pomeni, da je zaradi vsega zapisanega prav, da se EU razgradi, ne pomeni, da je prav, da propada, da propadajo njene pogodbe, njene vrednote, njena skupnost različnih.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
»Pri nas se dogaja uničevanje pravne države. In pika. Vlada ravna izrazito škodljivo.«
Zdaj zdaj bo minilo deset let od takrat, ko je Danilo Türk izgubil na volitvah, z obljubami in bliščem ga je premagal Borut Pahor. Vemo, kaj je sledilo: Instagram politika in razgradnja predsedniške funkcije. Danilo Türk se je iz javnosti umaknil, v Sloveniji ne nastopa pogosto, veliko predava in potuje po svetu, je tudi predsednik Madridskega kluba, etičnega gremija, ki vključuje nekdanje politike, predsednike držav in vlad. Kljub svojemu diplomatskemu jeziku in profesorski modrosti je iz besed strokovnjaka za mednarodne odnose, v svoji bogati diplomatski karieri je eno leto vodil tudi Varnostni svet OZN, čutiti veliko zaskrbljenost. In to na dveh ravneh, zaskrbljenost zaradi dogajanj v Sloveniji ter zaskrbljenost zaradi spremembe razmerij in politik v mednarodnih odnosih.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
»V nekaterih primerih gre za huda stanja psihoze«
Okoli 5. oktobra, v času, ko je policija s solzivcem zadimila središče Ljubljane, se je na Twitterju pojavila fotografija ostrostrelne puške, ki meri na Miklošičevo cesto. Sodeč po fotografiji – po preverjanju z različnimi tehnikami je verjetnost, da ne gre za ponaredek, razmeroma velika – je bil v enem izmed prostorov v Frančiškanski cerkvi položaj policista, ki je bil vključen v varovanje pomembnih gostov. Na Miklošičevi cesti je viden tudi beli šotor, postavljen v času vrha EU – Zahodni Balkan, ki ga je gostila Slovenija.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Nihče, niti vladar ni nad zakonom
Predstavljajte si, da se prijavite na razpis za službo v nekem srednje velikem slovenskem mestu, denimo na delovno mesto v kulturni ustanovi. Opravite razgovore, priložite vso dokumentacijo, napišete vizijo razvoja, po dolgem izbirnem postopku pa vas obvestijo, da ste sprejeti. Čaka vas nova služba, nova stopnica v karieri. Stvari pa se zapletejo. Od nekod se pojavi župan, ki nima nikakršne vloge pri izbirnem postopku, na koncu bi se moral z izbiro le seznaniti, a vas ne mara. Tako ostanete brez službe, v občinskem glasilu pa se iznenada pojavi nov razpis za isto delovno mesto. A ker stvari v tej državi delujejo po nekih pravnih pravilih, vsaj tako mislite, se zaradi županove samovolje zatečete na sodišče, ki vam pritrdi. Župan bi se moral seznaniti z izvorno izbiro, ne pa da je stekel nov razpisni postopek. In kaj potem stori ta samovoljni lokalni oblastnik? Na odločitev sodišča se požvižga in reče, da je pač ne more izvršiti. Oprostite, a žal ne gre, zunaj je nov razpis, morda pa bo še eden, tako pač je.
Natančno takšna zgodba se že leto dni dogaja kandidatoma za evropska tožilca, Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju, ki ju je državnotožilski svet izbral in potem ministrstvo za pravosodje predlagalo za predstavnika Slovenije v evropskem javnem tožilstvu, neodvisnem organu, pristojnem za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu in finančnim interesom Evropske unije. Izbrana kandidata sta zmotila Janeza Janšo, vlada se najprej mesece ni želela seznaniti z izbiro, potem pa je samovoljno objavila nov razpis za ti dve tožilski mesti. V vmesnem času je zaradi samovolje, kršenja zakonodaje odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, upravno sodišče pa je na koncu presodilo, da mora vlada prvi postopek izpeljati do konca in da ga ne sme, kar tako, brez obrazložitve, razglasiti za neuspešnega in brez pravnih učinkov. Zakon predvideva, da izbor evropskih delegiranih tožilcev opravi državnotožilski svet, pripravi listo kandidatov, ministrstvo za pravosodje pa predlog posreduje vladi, s katerim se ta seznani. Državnotožilski svet je strokoven in (v nasprotju z vlado) politično neodvisen organ, prav tako pa noben predpis vladi ne podeljuje pristojnosti za presojo odločitev državnotožilskega sveta, saj naj bi bila neodvisnost evropskih delegiranih tožilcev »nedvomna«. Natančno to neodvisnost je lahko doseči samo tako, da imenovanje tožilcev ni izpostavljeno politični presoji. Tožilstvo ni del vlade, ampak je organizirano kot samostojni državni organ. -
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
Protesta, ki je potekal prejšnjo sredo, 29. septembra v Ljubljani, se je udeležila nenavadna, velika množica ljudi. In bili so zelo različni. Mladi, starejši, jezni, razočarani. Imeli so dovolj vsega, ukrepov, vlade, epidemije, odrekanja, poniževanja. Ljudi je bilo res veliko, njihova jeza je bila brezmejna.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
»Kaj se je dogajalo v torek in kdo je kriv za nasilne izgrede?«
Janša prejšnji teden res ni bil zadovoljen z odzivom policije na sredin protest, ko so protestniki želeli zaustaviti promet na severni ljubljanski obvoznici. Jezno je tvitnil, da oviranje prometa in kršenje ukrepov, povezanih s covidom, nista ustavna pravica do zbiranja. Vodstvo ljubljanske policije naj bi bilo nesposobno. Kar je sledilo, je bilo pričakovano, zamenjalo se je vodstvo ljubljanske policijske uprave, minister Hojs je napovedal strožje ukrepe in policisti so političnim ukazom sledili.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Družba
»S kulturo se lahko borimo proti rasizmu, proti fašizmu, proti vsem zlobnim idejam«
Hanif Kureishi, pisatelj, scenarist, dramatik pakistansko-angleškega rodu, avtor knjige Buda iz predmestja, pa tudi več filmov in scenarijev, se je prejšnji petek ustavil v Gorici, na eni izmed prireditev v okviru filmskega festivala, poimenovanega po Sergiu Amideiju. V Gorici je bil prikazan film Mati, ki je nastal po njegovem scenariju, režiser tega filma Roger Michell pa je umrl le dan pred Kureishijevim obiskom v Gorici. »Zelo me je prizadelo, odličen režiser je bil,« je dejal pisatelj med pogovorom v dvorani.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Dr. Milan Krek, direktor NIJZ, ki že dolgo ni šel na dopust, saj po lastnih besedah cele dneve preračunava statistične podatke o tem, kaj se dogaja z epidemijo, in tuhta, kaj nam je storiti, je tipičen primer človeka, katerega ambicije so večje od sposobnosti. Zavihtel se je na čelo osrednje državne institucije, odgovorne za javno zdravje, a se je na direktorskem položaju izkazal za nesposobnega. Razširjenost virusa in nov epidemiološki val tej grobi tezi pritrjujeta, Slovenija je že teden dni država članica Evropske unije z najslabšo epidemiološko sliko. A Krek se ne da. Pred dnevi je v intervjuju za TV Slovenija mirno rekel, da so »časi takšni, da ni časa dosti razmišljati in dosti cincati«. Ukrepe je torej treba sprejemati zdaj in takoj, četudi so nedomišljeni, nesmiselni in v nekaterih delih v neskladju s slovensko ustavo.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Zdaj, ko je v parlamentu nenadoma, čeprav le za las, padel koalicijski predlog sprememb zakona o javnem redu in miru, v katerem so bile predvidene drakonske kazni za vse, ki s svojim vedenjem žalijo druge (predvsem javne funkcionarje), se na prvi pogled zdi, da je zmagal tisti del politike, ki zavrača verbalni delikt. Ploskanje 44 poslancev, ki so nasprotovali zakonu, je bilo verjetno res iskreno. Iskreno je tudi politično nasmihanje ob dejstvu, da vlada v parlamentu nikoli nima večine.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Danska je 10. septembra odpravila vse ukrepe, omejitve javnega življenja, povezane z epidemijo. Covid-19 na Danskem ne predstavlja več pravega tveganja za javno zdravje, ukrepi veljajo samo za tiste, ki pridejo na Dansko. V državo se je vrnilo življenje, zmago nad epidemijo je praznovalo več kot 50.000 ljudi na koncertu danskega postpunk banda The Minds Of 99. Koncert bi moral biti že lani, a ga, logično, ni bilo. »Zdaj smo tukaj leto dni pozneje,« je navdušeno množico med koncertom nagovoril frontman skupine Niels Brandt, »to je jebeno ponovno odprtje Danske … najlepša hvala, ker ste tukaj. To nam pomeni vse in prekleto smo vas pogrešali!« Koncert v Kopenhagnu je potekal brez omejitev, na način, kot so takšni koncerti potekali nekoč, brez mask, brez testov.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Jesenski »naval« na cepilna mesta ne bo ustavil širjenja epidemije
Vlada, njeni predstavniki, tudi mediji zadnje dni optimistično poročajo, kako dolge vrste se vijejo pred cepilnimi centri. »Ljudje čakajo po uro ali dve,« trdijo eni, »presegli smo mejo 10.000 cepljenj na dan,« drugi. Statistika temu pritrjuje, v prvem tednu septembra se je povprečno na dan cepilo nekaj več kot 5000 ljudi, ta številka pa se je sredi septembra dvignila. 14. septembra se je cepilo 13.738 ljudi, 10. septembra 10.844 posameznikov. Porast zanimanja za cepljenje je očitna.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Vrhovni sodniki so sklenili, da je Janez Janša žalil novinarko
Novinarka TV Slovenija Evgenija Carl že nekaj let po sodiščih išče pravico zaradi razžalitve na Twitterju. Janez Janša je marca 2016 tvitnil, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« Druga razžaljena novinarka je Mojca Šetinc Pašek. Gre za seksistično izjavo, za katero se Janša novinarkama ni opravičil. Na sodišču se je v različnih postopkih skliceval na svobodo govora, trdil je tudi, da naj bi razžaljeni novinarki »izrekli kopico laži«. Žrtev pogroma naj bi bil Janša, ne pa novinarki.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Prejšnji petek so se, kot že veliko petkov prej, v Ljubljani zbrali kolesarji. To počnejo že leto in pol, praktično od trenutka, ko je bila marca lani ustoličena Janševa vlada. Tokrat se je manifestacija začela na Trgu republike s spominom na upor v Marezigah, kjer so se pred 100 leti Primorci spopadli s skvadristi. Ti so na dan volitev, maja 1921, prišli v slovensko vas izzvat nerede, vnel se je spopad, v njem je umrlo več ljudi. Upor v Marezigah in barikade, ki so jih isti dan postavili domačini v Ospu, pomenijo prvi resni spopad s porajajočim se italijanskim fašizmom.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Popolnoma jasno je, da tehnološki razvoj, algoritmi, piškotki, prepoznava obrazov, snemanje, analiziranje, strojno učenje, nagla rast različnih zbirk osebnih podatkov ožijo polje svobode, ožijo polje spoštovanja človekovih pravic, zasebnosti. Ravno zaradi tega so zahodne demokracije, ne pa recimo Kitajska, zelo stroge pri spoštovanju informacijske zasebnosti. Kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano. Veliko podatkov pomeni veliko moči in ta moč se tudi v demokratičnih družbah, spomnite se Edwarda Snowdna in ameriškega zakona o domovinski varnosti, lahko zlorabi.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Pojdimo za hip nekaj desetletij v preteklost, v čas, ko je bil sedanji premier še mlad. Dejstva, da je kritika nevarna, se je zavedala tudi komunistična partija v socialistični Jugoslaviji, torej v državi z nedemokratičnim sistemom. Kazenski zakonik Jugoslavije (in Slovenije) je v svojem 133. členu, ljudsko poimenovanem verbalni delikt, predvideval, da se tisti, ki s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, ki skratka poziva k odporu proti odločitvi oblasti ali »ki s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere«, kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Kdor je bil presenečen zaradi vdora Trohovih proticepilcev v studio TV Slovenija, živi v kakšnem drugem svetu. Pa ne zaradi Trohe in njegovih podpornikov, ne zaradi ljudi, ki trdijo, da covid-19 ne obstaja in da smo vsi poskusni zajčki farmacije in tehnoloških velikanov, ki s cepljenjem uvajajo omrežje 5G. Ne, vdor na TV Slovenija je neposredna posledica večletnega in sistematičnega rušenja ugleda osrednje slovenske medijske hiše, ki sta se ga lotila stranka SDS in Janez Janša.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Družba
»Ljudje, ki odlašajo s cepljenjem, so pogosto le prestrašeni, saj ne vedo, komu bi zaupali«
Sašo Dolenc ni navaden znanstvenik, veliko nastopa, javno, na družbenih omrežjih, piše poljudnoznanstvene knjige in se vseskozi trudi, da bi se znanje o dognanjih znanosti bolj razširilo med ljudmi. A če gre sklepati po zavračanju cepljenja, če gre sklepati po množici teorij, ki krožijo naokoli, in navsezadnje, če gre sklepati tudi po načinu, kako oblast obvladuje epidemijo, postane jasno, da družba res potrebuje koga, ki ji bo prinesel ogenj, Prometeja, ki jo bo razsvetlil. Veliko težav, ki nas čakajo jeseni, je neposredna posledica napačnih odločitev oblasti, ki v ljudeh ni prebudila večjega zaupanja v cepljenje in znanstvene argumente. Sašo Dolenc to še vedno poskuša, vseskozi in vztrajno.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Družba
Dopusti, zdravstvene težave, osebni razlogi in politično preračunavanje so tudi tokrat, že drugič v tem mesecu, zakrivili, da seja programskega sveta RTV Slovenija ni bila sklepčna. Nerazumno anemični predsednik programskega sveta Ciril Baškovič, ki bi moral biti prvi zagovornik javnosti, pa je bolj kot ne zagovornik preračunljivosti, je na seji skušal ugotoviti, kaj si programski svetniki mislijo o zamenjavi direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak. Želel je razpravljati o pravno že izvršenem dejstvu, ki ga programski svet ne more spremeniti. A tudi v drugo sklepov o razrešitvi ni bilo, ker je bila seja nesklepčna. Tako lahko generalni direktor Andrej Grah Whatmough mirno vlada dalje.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Politika
Človek, ki spremlja slovensko politiko, je doživel že veliko razočaranj. A padec v politikantstvo, ki si ga je privoščil Matej Tonin, predsednik NSi, mlad človek, neobremenjen politik, ki naj bi vladal drugače, sodobno in odprto, vključujoče in zvedavo, je tolikšen, da se hitro vprašaš, kako razmišlja obrambni minister. V kakšnem svetu živi?
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Družba
Desant na javno radiotelevizijo
V petek, 20. avgusta, okoli treh popoldne je nekdo pozvonil pred vrati stanovanja direktorice televizije Natalije Gorščak. Direktorica je bila zaradi zdravstvenih težav doma že nekaj dni. Na drugi strani vrat je stal kurir. V rokah je imel uradno pošiljko. Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se je odločil, da bo kar po kurirju razrešil direktorico televizije.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Družba
Kako je Bojan Požar iskal iver v očesu Natalije Gorščak, bruna v svojem očesu pa ni videl
Bojan Požar, ki zase rad pravi, da je najboljši raziskovalni novinar v državi, je dan pred razrešitvijo direktorice Televizije Natalije Gorščak na portalu Požareport objavil »šokanten« dokument, ki naj bi dokazoval, kaj vse je narobe z direktorico, ki se je upala upreti zahtevi po zamenjavi odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič. Požar, znan po takšnih in drugačnih političnotabloidnih manipulacijah, moralistični agitator, ki zadnje čase piše skladno s političnimi željami vlade Janeza Janše, je torej ekskluzivno objavil dokument, ki naj bi dokazoval, da je Natalija Gorščak v mladih letih, v času izginjajočega socializma, sodelovala s tajno policijo.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Družba
Nadzor nad generalnim direktorjem
Lani je bila ena od prvih potez vlade predčasna zamenjava treh članov nadzornega sveta RTV Slovenija. To je Janševa vlada storila že aprila, sredi prvega vala epidemije. Ni bila uspešna, po pritožbah je sodišče presodilo, da vlada nima nobenega zakonskega vzvoda, da bi brez razloga in predčasno razrešila nadzornike. Enako je vlado opomnila tudi pravna služba državnega zbora, ko je vladna koalicija prek parlamenta želela razrešiti še dva dodatna člana nadzornega sveta televizije. Po pravnih in političnih manevrih je od aprila lani od imenovane trojice v nadzornem svetu ostal le Borut Rončević, specialist za uravnoteževanje medijev in akademski vladni vojščak, ki je v zadnjih mesecih opravljal vlogo namestnika predsednika. Prejšnji predsednik nadzornega sveta je bil namreč ravno Andrej Grah Whatmough, ki je v vmesnem času postal generalni direktor RTV Slovenija. Nadzorni svet RTV Slovenija tako nekaj mesecev ni imel pravega predsednika.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Če želimo razumeti vlogo male Slovenije v velikem Afganistanu, tem kotlu vročine, kamenja in gora, v katerem se zaradi tujih interesov že stoletja kuhajo domačini, se moramo zapeljati 20 let v preteklost, v čas slovenskega vključevanja v Nato, čas 11. septembra 2001 in čas vilenske izjave, deklaracije voljnih, h kateri je Slovenija pristopila februarja 2003.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Družba
Zgodilo se je to, kar se je napovedovalo. Nova metla, novi generalni direktor RTV Slovenija, neizkušeni Andrej Grah Whatmough, ki je na ta položaj prišel z obljubami, da bo deloval nepolitično in da se v vsebino programa ne bo vtikal, je sredi poletja programskemu svetu RTV poslal zahtevo za razrešitev direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak. Ker je to storil sredi poletja, očitno se z zamenjavo nepokorne direktorice mudi, programski svet na seji ni bil sklepčen. Po zakonskih in poslovniških določilih ima zdaj Andrej Grah Whatmough pravico, da samostojno razreši Natalijo Gorščak. To naj bi storil v prihodnjih dneh.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Svet
V Sloveniji že nekaj časa obstaja prijateljska spletna združba, internetna stran Neurje.si, kjer se zbirajo »navdušenci nad vremenom in pojavi, ki so z njim povezani«. Redno popisujejo, kaj se dogaja v državi in njeni bližnji okolici, objavljajo posnetke temnih oblakov, prepredenih s strelami, fotografije opustošenja zaradi toče, videoposnetke močnega vetra in superceličnih neviht, vodnih in kopenskih tromb, zračnih vrtincev, hudourniških poplav in podobno. Teh posnetkov je vedno več, vsak dan je kakšen nov, kot je tudi vedno več izrednih vremenskih dogodkov – pa naj bodo to obsežne poplave v Nemčiji ali požari, ki zadnje tedne pustošijo po Grčiji in Severni Makedoniji. Podnebne spremembe niso več abstraktna nevarnost v neki grozeči prihodnosti.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
Michael Roth je nemški minister za evropske zadeve in član nemških socialdemokratov. Gre za izkušenega politika, član bundestaga je prvič postal že leta 1998, ministrsko funkcijo pa opravlja od leta 2013. Ker je lansko leto kritiziral politiko Poljske in Madžarske, govoril je o eroziji demokracije in naraščajočem antisemitizmu, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na pogovor povabil nemškega veleposlanika v Budimpešti. Michael Roth ima na svojem profilu na Twitterju zapisano, da ima rad svobodo, da je Evropejec in feminist. Podobna politična prepričanja ima tudi Andreas Schieder, Avstrijec in poslanec v evropskem parlamentu. Schieder je ekonomist, delal je na avstrijskem ministrstvu za finance, v evropskem parlamentu pa se med drugim ukvarja s pravicami LGBT-skupnosti. Pravi, da mu je Evropa pri srcu, zato jo želi spremeniti. »Boril se bom za optimistično, progresivno in socialno Evropo.«
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Družba
»Pri moji odstavitvi ne gre zame, gre za javno televizijo, ki noče postati državna«
Na RTV SLO se dogajajo veliki pretresi. Nedvoumno so ti povezani s prihodom novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta je ob izvolitvi dejal, da se ne bo vtikal v program, a počne prav to. Na začetku poletja je napisal mnenji in v njiju osebno, kot direktor, ocenil, da je uredništvo informativnega programa naredilo dve veliki napaki. Gre za zgodbi o diplomi poslanca DeSUS Simonoviča in predvajanju pogovora z izraelskim veleposlanikom. Uredništvo in novinarje pa je javno podprla direktorica Televizije Slovenija, ki zaradi »političnega konstrukta« ni želela odstaviti odgovorne urednice informativnega programa Manice J. Ambrožič. Naslednja poteza je bila pričakovana, generalni direktor se je prejšnji teden, sredi poletja torej, odločil, da bo zamenjal direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak. Ni še jasno, ali bo to storil kar sam ali bo iskal soglasje v programskem svetu.
