Jure Trampuš
-
Eden od namenov dohodninske reforme je tudi, tako vlada, da se davčne obremenitve fizičnih oseb pri nas približajo davčnim obremenitvam v državah »v naši neposredni bližini in državah, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku«. Torej dohodninskim obremenitvam v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer je splošna olajšava bistveno višja.
-
Daljna Martinova nedelja leta 2007 je bila vesela. To ni bil samo dan, ko iz mošta nastane vino, pač pa so tisto nedeljo ljudje slavili praznik demokracije. Enajstega novembra je bila volilna nedelja, potekal je drugi krog predsedniških volitev, volivci so izbirali med Lojzetom Peterletom in Danilom Türkom. V zaprašeni politični spomin pa se je skrilo še nekaj drugega, tista volilna nedelja je bila dvojna, volivci niso izbirali le novega predsednika republike, ampak so glasovali tudi o načinu lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav. Večina je takrat na referendumu predlog prve Janševe vlade zavrnila, kot je hkrati zavrnila tudi kandidata, ki ga je podpirala vlada. Na predsedniških volitvah je zmagal Danilo Türk. Lastninsko preoblikovanje največje slovenske zavarovalnice je bilo pomembna tema, a je sočasnost predsedniških volitev z referendumskim odločanjem zasenčila ne le razpravo o lastninjenju, ampak tudi jasno izrekanje o političnih načrtih predsedniških kandidatov. Časovno ujemanje različnih načinov odločanje volivcev je ustavno dopustno, morda je tudi gospodarno.
-
Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, nekdanji novinar in urednik, zdaj pa že nekaj časa portparol, orator, pridigar, agitator vladne propagande, se je očitno odločil, da bo stvari postavil na pravo mesto. Njegov urad redno analizira poročanje nacionalne medijske hiše in generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu in drugim odgovornim pošilja tedenske analize svojih opažanj. V njih je polno obtožb o dvojnih merilih, neuravnoteženosti, cenzuri, besed o namernih novinarskih napakah in molku. Analize so bizarne, nič znanstvenega ni na njih. Gre za pristranski pogled vladnega urada, torej političnega organa, ki misli, da lahko s pozicije moči določa, kaj je prav in kaj ni. Tako so o medijih in obveščanju javnosti razmišljali najtrdovratnejši komunisti.
-
»Če zase praviš, da nisi ideološka stranka, to pomeni, da nimaš ne idej in ne vrednot«
Dr. Samo Uhan na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje sociološke teme. Hkrati že leta sodeluje s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki pripravlja raziskavo Slovensko javno mnenje. In če kdo ve, kaj se dogaja s Slovenijo, z njenimi prebivalci, kako se spreminjajo vrednote ljudi in zakaj je tako, so to ljudje, ki se ukvarjajo s to družboslovno raziskavo.
-
Je v Sloveniji smiselno uvesti obvezno cepljenje, je to izvedljivo?
Tistim, ki nasprotujejo cepljenju in ki ob omembi uvedbe obveznega cepljenja začnejo postavljati ulične barikade, je deloma treba prikimati. Cepljenje ni čarovniška paličica, cepivo le deloma varuje pred okužbo, ob pojavitvi novih različic koronavirusa in večji časovni oddaljenosti od prejetja cepiva pa se njegova moč manjša, pri nekaterih cepivih je skoraj ni več. Vse to je res.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Aktivistka, ki je skupaj s prijateljicami in prijatelji premagala Janeza Janšo
Predsednik vlade se je sredi decembra odločil pisati vsem državljanom Slovenije. Bilo je nekaj dni pred začetkom cepilnega tedna, ki naj bi nas odrešil. Janez Janša pa je v zanj nenavadno prijaznem, spodbudnem tonu nagovarjal ljudi, naj se vendarle cepijo. Lepo, a kar nekaj mesecev prepozno. Poleg tega Janša ne bi bil Janša, če tega pisma ne bi poslal na sporen, morda celo nezakonit način. Vsa pisma, ki so priletela v poštne nabiralnike državljanov, so bila naslovljena z imeni in priimki.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
V torek ob desetih dopoldne se je na Erjavčevi ulici pred palačo predsednika republike zbrala skupina protestnikov s črnimi baloni v rokah. Na takšen način so protestirali, ker je predsednik republike Borut Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in kardinala Franca Rodeta. Šlo naj bi za človeka, ki je pripomogel k mednarodni uveljavitvi Slovenije, ki je spodbujal verski dialog in ki ga je vseskozi vodila »skrb za usodo slovenskega naroda«.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Nacionalni programi za kulturo so navadno zahtevno branje, strategije, sistemske rešitve, načrtovanje, uravnoteževanje različnih interesov, ki se spopadajo v kulturi in kulturni politiki. Slovenija je kljub drugačnim zakonskim določilom do zdaj sprejela le tri takšne dokumente, prvi je nastal v času ministrice Andreje Rihtar, drugi v času prvega ministrovanja Vaska Simonitija, tretji v času ministra Uroša Grilca. Zdaj je Simoniti pripravil svoj drugi nacionalni program, sprejela ga je vlada, čaka ga še parlamentarna obravnava.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Francu Rodetu, najglasnejšemu, najprodornejšemu, najkardinalnejšemu slovenskemu duhovniku moderne dobe, intelektualcu in svetovljanu, bo prihodnji teden predsednik republike Borut Pahor podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Razlog je preprost, Pahor bo Rodeta odlikoval »za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga«. Poleg njega bosta državno odlikovanje, sicer nižjega reda, dobila še evangeličanski škof Geza Filo in mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Minuli teden so družbena omrežja preplavili očitki o cenzuri. Zgodila naj bi se bila na TV Slovenija, bila naj bi prvi dokaz, kako bo poslovala in urednikovala nova ekipa, trojček, ki ga sestavljajo generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh in v. d. odgovorne urednice informativnega programa Jadranka Rebernik.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Januarja se članom programskega sveta RTV Slovenija, tistim, ki jih predlagajo politične stranke, izteče mandat. Mandatno-volilna komisija državnega zbora, predlog mora biti dokončno potrjen še na plenarni seji, je izbrala pet ljudi, ki so jih predlagali vladne stranke in njihovi podporniki. To je storila, čeprav vlada v parlamentu nima večine in zakon določa, da mora pet članov, ki jih državni zbor imenuje na predlog političnih strank, »v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru«. Izvoljeni so bili le kandidati strank NSi, SMC, SDS, SNC in stranke DeSUS, katere predsednik Ljubo Jasnič je ostro in nemočno protestiral proti ravnanju svojih poslancev.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Predstavljajte si, da nekdo pri Savljah, naselju na severu Ljubljane, ob progi proti Kamniku, ustreli v zrak. Iz objestnosti, jeze, za hec, po nesreči, ni pomembno. Naboj najprej potuje strmo navzgor, nato se začne vračati proti tlom in pri Ruskem carju ob Dunajski cesti, slab kilometer stran, v glavo zadene človeka, ki se ravno odpravlja na avtobus. Ne gre za izmišljen primer, točno to se je pred desetletji v ljubljanskih Savljah res zgodilo. Kdo je bil kriv? Usoda? Naključje? Ne, to nesrečno smrt je povzročil strelec – s svojim nespametnim obnašanjem je ubil nedolžnega človeka.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
1. Zakon o nalezljivih boleznih v 22. členu določa bolezni, za katere je predpisano obvezno cepljenje. To so hemofilus influence b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Bolezni covid-19 ni med njimi.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Družba
»Na zelo nespodoben način vodstvo lastne kolege in kolegice obtožuje, da ne želimo sprememb«
Precej žalostno je gledati, kaj se dogaja na TV Slovenija, predvsem z njenim informativnim programom. Ta je v času Janševe vlade nenehno tarča napadov in žalitev, a namesto da bi napadi povzročili oster odziv, zahteve po neodvisnosti in avtonomnosti javnega medija, se je televizijska hiša začela sesedati. Spomladi je metlo odrešitve v roke prijel Andrej Grah Whatmough, najprej je na skrajno ciničen način odstavil nekaj ljudi, nato pa s svojimi zavezniki pripravil programsko-produkcijski načrt za leto 2022, ki ga je zavrnila strokovna javnost, še bolj pa novinarski kolektiv uredništva informativnega programa. Kar 134 od 143 novinarjev se je opredelilo proti.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Politiki je za ustavo vseeno, javnosti ne
Ustavno sodišče je letošnjega 2. junija sprejelo salomonsko odločitev in z njo delno razveljavilo zakon o nalezljivih boleznih, tisti njegov del, ki vladi dopušča, da zaradi epidemioloških razmer omejuje pravice državljanov. Izvršna oblast pač ne sme urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja, v človekove pravice ali temeljne svoboščine lahko neposredno posega le zakon. Toda ustavni sodniki so bili hkrati polni razumevanja, vladi in parlamentu so dali za odpravo neustavnosti dva meseca časa.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Družba
Najprej nekaj podatkov, realnih, potrjenih, nobenih zarot in statističnih akrobacij ni za njimi. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji v starostnem razredu od 0 do 17 let z najmanj dvema odmerkoma cepljenih skoraj 30 tisoč mladih, samo z enim pa še 6000. Ker se v Sloveniji lahko cepijo samo starejši od 12 let, je v tej starostni kategoriji polno cepljena slaba četrtina mladih, večina izmed njih je srednješolcev. To je skoraj trikrat manj, kot je cepljenih v odrasli populaciji. Tam je delež cepljenih z vsemi odmerki 64 odstotkov, kar je malo in očitno premalo, da bi nam samo s cepljenjem uspelo omejiti širjenje epidemije in polnjenje bolnišnic.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Politika
Vrnimo se za leto in pol v preteklost, natančneje v tisti sončni petek, ko so lanskega 19. junija popoldne pred parlamentom brali slovensko ustavo, tudi tisti njen člen, ki določa pravico do mirnega zbiranja in javnega zborovanja. Bil je to čas začasnega umika epidemije, hkrati pa tudi čas, ko je policija ljudi neusmiljeno kaznovala zaradi nepomembnih kršitev. Recimo zaradi tega, ker je nekdo nosil transparent z napisom »Smrt janšizmu«, ali zato, ker je nekdo s kredo po asfaltu pisal politične slogane.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
Stvari so skrajno resne. V bolnišnicah je več kot 1100 ljudi, v intenzivnih oddelkih 250. Tako visokih številk še nismo imeli, a ker se epidemija ne umirja, bodo te številke rasle.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Svet
Kdorkoli je presenečen nad tem, kar se danes dogaja na poljsko-beloruski meji, živi v drugem svetu. Vsi ti pretresljivi prizori ljudi brez pravega doma, prezeblih otrok in mrzlih taborov v gozdovih niso nič novega. Podobna zgodba o politično izrabljenih ljudeh je že nekaj časa znana iz Bosne in Hercegovine pa z grških in italijanskih otokov, iz begunskih taborišč v Libiji, Turčiji, Libanonu, z vseh meja svobodnega in demokratičnega sveta. To, kar danes počne samodržni Aleksander Lukašenko, ki s politično izrabo migrantov izsiljuje Evropsko unijo, naj prekliče sankcije zoper njegov nedemokratični režim, smo videli že večkrat. Pred leti se je z množico človeških usod igral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, a Lukašenko vse to počne bolj neposredno, organizirano, cinično. In pomaga mu Vladimir Putin.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Družba
Ideja o tem, da se je treba s politiko ukvarjati le enkrat na štiri leta, na voliščih torej, kjer se obkroži številko pred najljubšim kandidatom, je iluzorna in nevarna. Res je, da so poslanci predstavniki ljudstva, da v sistemih predstavniške demokracije predstavljajo in zastopajo interese volivcev – vendar počno samo to, zastopajo jih, ne pa nadomeščajo. Poslance, kot je mogoče dobro videti v Sloveniji, velikokrat vodijo lastni ali strankarski interesi, na želje vseh volivcev se spomnijo občasno. V tem primeru so volitve igra, prevara, sejem ničevosti, cirkus, ki zgolj daje občutek, da je v demokracijah oblast v rokah ljudstva.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Potem ko je Janez Janša v Glasgowu prebral en tak res soliden ekološki govor, realističen, a hkrati vizionarski, se je naš premier vrnil v Slovenijo, kjer ga je znova zaneslo na stara pota.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Družba
Dr. Alenka Kraigher je ena od najbolj znanih slovenskih epidemiologinj, nekoč je vodila Nacionalni inštitut za javno zdravje, pred kratkim se je upokojila. A kljub vsemu, kljub rekordom in številkam, ki znova letijo v nebo, ostaja vsaj deloma optimistična. V nasprotju z vlado še vedno zaupa ljudem in še vedno upa, da se bodo na koncu tisti, ki še omahujejo, vseeno odločili za cepljenje.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Politika
Poslanci so tisti, ki lahko preprečijo zdrs v nedemokratično družbo
Dr. Tine Hribar je filozof, v osemdesetih letih je bil pomemben član osamosvojitvenih krogov. Dr. Josip Globevnik je matematik, pred dvema letoma je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Dr. Alenka Šelih je ugledna pravnica, nekoč je bila direktorica Inštituta za kriminologijo, znana je po zavzemanju za človekove pravice. Dr. Ivan Kreft je genetik, ambasador znanosti. Dr. Blaž Rozman je delal v Bolnišnici Petra Držaja, je raziskovalec, ki se je ukvarjal z magnetno resonanco. Milan Dekleva je pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec. Dr. Renata Salecl je filozofinja, avtorica številnih knjig, ki predava tudi na uglednih tujih fakultetah.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Slovenska vojska ima že nekaj časa lično spletno stran, kjer so zbrane vse informacije o tem, kako postati dober slovenski vojak. Torej, kakšna je naša vojska, kdo so pripadniki in pripadnice, kakšno oborožitev uporabljajo, zapisane so tudi besede o vrednotah in standardih, o enakosti spolov. Med drugim vojska objavlja statistiko, podatke, kako velika je stalna sestava in koliko je pogodbene rezerve.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Res veliko stvari je narobe z Evropsko unijo, začnemo lahko z gospodarsko politiko, nadaljujemo z obotavljivim premikom v zeleno, pomanjkanjem demokracije, odtujenim Brusljem ali pa z dejstvom, da v politiki, v mednarodnih odnosih prevladuje surova moč. Velike države vodijo politiko EU, njihova moč je finančna in politična. EU usmerjata Berlin in Pariz. Šele kasneje pridejo na vrsto manjše države, nekje čisto na koncu nove članice. A to ne pomeni, da je zaradi vsega zapisanega prav, da se EU razgradi, ne pomeni, da je prav, da propada, da propadajo njene pogodbe, njene vrednote, njena skupnost različnih.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
»Pri nas se dogaja uničevanje pravne države. In pika. Vlada ravna izrazito škodljivo.«
Zdaj zdaj bo minilo deset let od takrat, ko je Danilo Türk izgubil na volitvah, z obljubami in bliščem ga je premagal Borut Pahor. Vemo, kaj je sledilo: Instagram politika in razgradnja predsedniške funkcije. Danilo Türk se je iz javnosti umaknil, v Sloveniji ne nastopa pogosto, veliko predava in potuje po svetu, je tudi predsednik Madridskega kluba, etičnega gremija, ki vključuje nekdanje politike, predsednike držav in vlad. Kljub svojemu diplomatskemu jeziku in profesorski modrosti je iz besed strokovnjaka za mednarodne odnose, v svoji bogati diplomatski karieri je eno leto vodil tudi Varnostni svet OZN, čutiti veliko zaskrbljenost. In to na dveh ravneh, zaskrbljenost zaradi dogajanj v Sloveniji ter zaskrbljenost zaradi spremembe razmerij in politik v mednarodnih odnosih.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
»V nekaterih primerih gre za huda stanja psihoze«
Okoli 5. oktobra, v času, ko je policija s solzivcem zadimila središče Ljubljane, se je na Twitterju pojavila fotografija ostrostrelne puške, ki meri na Miklošičevo cesto. Sodeč po fotografiji – po preverjanju z različnimi tehnikami je verjetnost, da ne gre za ponaredek, razmeroma velika – je bil v enem izmed prostorov v Frančiškanski cerkvi položaj policista, ki je bil vključen v varovanje pomembnih gostov. Na Miklošičevi cesti je viden tudi beli šotor, postavljen v času vrha EU – Zahodni Balkan, ki ga je gostila Slovenija.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Nihče, niti vladar ni nad zakonom
Predstavljajte si, da se prijavite na razpis za službo v nekem srednje velikem slovenskem mestu, denimo na delovno mesto v kulturni ustanovi. Opravite razgovore, priložite vso dokumentacijo, napišete vizijo razvoja, po dolgem izbirnem postopku pa vas obvestijo, da ste sprejeti. Čaka vas nova služba, nova stopnica v karieri. Stvari pa se zapletejo. Od nekod se pojavi župan, ki nima nikakršne vloge pri izbirnem postopku, na koncu bi se moral z izbiro le seznaniti, a vas ne mara. Tako ostanete brez službe, v občinskem glasilu pa se iznenada pojavi nov razpis za isto delovno mesto. A ker stvari v tej državi delujejo po nekih pravnih pravilih, vsaj tako mislite, se zaradi županove samovolje zatečete na sodišče, ki vam pritrdi. Župan bi se moral seznaniti z izvorno izbiro, ne pa da je stekel nov razpisni postopek. In kaj potem stori ta samovoljni lokalni oblastnik? Na odločitev sodišča se požvižga in reče, da je pač ne more izvršiti. Oprostite, a žal ne gre, zunaj je nov razpis, morda pa bo še eden, tako pač je.
Natančno takšna zgodba se že leto dni dogaja kandidatoma za evropska tožilca, Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju, ki ju je državnotožilski svet izbral in potem ministrstvo za pravosodje predlagalo za predstavnika Slovenije v evropskem javnem tožilstvu, neodvisnem organu, pristojnem za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu in finančnim interesom Evropske unije. Izbrana kandidata sta zmotila Janeza Janšo, vlada se najprej mesece ni želela seznaniti z izbiro, potem pa je samovoljno objavila nov razpis za ti dve tožilski mesti. V vmesnem času je zaradi samovolje, kršenja zakonodaje odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, upravno sodišče pa je na koncu presodilo, da mora vlada prvi postopek izpeljati do konca in da ga ne sme, kar tako, brez obrazložitve, razglasiti za neuspešnega in brez pravnih učinkov. Zakon predvideva, da izbor evropskih delegiranih tožilcev opravi državnotožilski svet, pripravi listo kandidatov, ministrstvo za pravosodje pa predlog posreduje vladi, s katerim se ta seznani. Državnotožilski svet je strokoven in (v nasprotju z vlado) politično neodvisen organ, prav tako pa noben predpis vladi ne podeljuje pristojnosti za presojo odločitev državnotožilskega sveta, saj naj bi bila neodvisnost evropskih delegiranih tožilcev »nedvomna«. Natančno to neodvisnost je lahko doseči samo tako, da imenovanje tožilcev ni izpostavljeno politični presoji. Tožilstvo ni del vlade, ampak je organizirano kot samostojni državni organ. -
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
Protesta, ki je potekal prejšnjo sredo, 29. septembra v Ljubljani, se je udeležila nenavadna, velika množica ljudi. In bili so zelo različni. Mladi, starejši, jezni, razočarani. Imeli so dovolj vsega, ukrepov, vlade, epidemije, odrekanja, poniževanja. Ljudi je bilo res veliko, njihova jeza je bila brezmejna.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
»Kaj se je dogajalo v torek in kdo je kriv za nasilne izgrede?«
Janša prejšnji teden res ni bil zadovoljen z odzivom policije na sredin protest, ko so protestniki želeli zaustaviti promet na severni ljubljanski obvoznici. Jezno je tvitnil, da oviranje prometa in kršenje ukrepov, povezanih s covidom, nista ustavna pravica do zbiranja. Vodstvo ljubljanske policije naj bi bilo nesposobno. Kar je sledilo, je bilo pričakovano, zamenjalo se je vodstvo ljubljanske policijske uprave, minister Hojs je napovedal strožje ukrepe in policisti so političnim ukazom sledili.
