Peter Petrovčič
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Politika
Bi oddali stanovanje osebi z mednarodno zaščito?
Pri iskanju najemniškega stanovanja so nekatere skupine ljudi brez dvoma deprivilegirane. Jasno je, da pripadniki romske manjšine zelo težko najamejo (ali kupijo) stanovanje ali hišo zunaj romskega naselja. Posebej težko stanovanje najamejo matere samohranilke, in sicer, kar je absurdno, ker jih zakon do določene mere ščiti pred izselitvijo oziroma odpovedjo najemne pogodbe. Ljudi, ki bi bili pripravljeni oddati stanovanje beguncem, pa je še manj kot tistih, ki so ga pripravljeni oddati prej omenjenim.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
»Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti,« je pred dnevi dejal predsednik republike Borut Pahor, ki se poteguje za še en mandat na čelu države.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
V službi varuh človekovih pravic, v prostem času šovinist
Vlada je nekdanjemu ustavnemu in evropskemu sodniku Boštjanu M. Zupančiču odrekla poprej že podeljeno podporo k kandidaturi za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice, in sicer zaradi njegovih spornih izjav glede enakopravnosti spolov in pravice do splava oz. pravic žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Politika
Ko je predsedniški kandidat Andrej Rozman Roza začel zbirati podpise za kandidaturo, ki bi mu dejansko omogočili kandidiranje za predsedniški položaj, je med drugim navedel tudi Janeza Janšo oziroma njegov prispevek v Problemih iz leta 1987.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
V eni izmed nedavnih številk revije Reporter je bil objavljen intervju z Radom Pezdirjem, ekonomistom, ki se je v zadnjih letih lotil zgodovinarskega dela oziroma preučevanja polpretekle zgodovine, točneje skrivnosti Udbe.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
»Na-na-naturist je odvrgel figov list … po vsem telesu rjav, tak je naturist taprav …« je v pesmi Naturist na Melodijah morja in sonca daljnega leta 1983 prepevala glasbena skupina 12. nadstropje. Pred dnevi, 35 let kasneje, pa so nudisti na divji plaži med Fieso in Piranom dobili obisk policistov. Ti so eni osebi izrekli opomin zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju.
-
24. 8. 2017 | Politika
Sodišče v Velenju je zavrnilo pritožbo Janeza Janše na odločitev, da v zadevi Mojca Pašek Šetinc proti Janezu Janši ne bo ponovno odločalo in s tem potrdilo sodbo, po kateri mora Janša tožnici izplačati 6000 evrov odškodnine, ker jo je (skupaj z še eno novinarko TV Slovenija Evgenijo Carl) označil za odsluženo prostitutko.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Politika
Pred osmimi leti je tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik v poročilu za leto 2008 napisala, da bo treba veliko odločneje omejiti in sankcionirati sovražni govor, ki ga je čedalje več. Kot krivca za odsotnost pregona kaznivih dejanj sovražnega govora je navedla tožilstvo.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika
Koncu se bliža še eden izmed sodnih postopkov zoper predsednika SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo. Velenjsko okrajno sodišče je zavrnilo njegov predlog, da se razveljavi sodba, s katero je bil zaradi žaljenja novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl obsojen na plačilo 6000 evrov odškodnine.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Novi generalni državni tožilec Drago Šketa je držal obljubo, da bo pri kadrovanju na vrhovnem tožilstvu po novem zapihalo nekaj svežega vetra. A vsaj pri eni kadrovski menjavi se zdi, kot da smo se premaknili pet in več let v preteklost, ko je vrhovno državno tožilstvo še vodila Barbara Brezigar.
-
10. 7. 2017 | Politika
"Nobena država ni tako bogata, da bi lahko financirala dovolj sodnikov, ki bi rešili vse prepire"
V posebni Mladinini izdaji Intervju 2017, ki je že naprodaj, smo se pogovarjali tudi s predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Ko so policisti na nedavni prireditvi Svetlane Makarovič na Kongresnem trgu v Ljubljani skrbeli za varnost, je bilo moč na uniformah nekaterih predstavnikov specialne enote opaziti smrtno glavo oziroma lobanjo, pa tudi slovensko zastavo v nenavadni, črno-beli izvedbi. Gre za smrtno glavo, logotip stripovskega antijunaka Punisherja, ki brez postavljanja vprašanj, sojenja in po lastni presoji pobija domnevne zločince. Čemu se je Punisher znašel na prsih slovenskih policistov, ki naj bi počeli prav nasprotno – kršitelje zakonov in tudi vse druge obravnavali v skladu z jasnimi pravili, ki jih postavlja zakon?
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Jadranka Sovdat živi, diha in je ustavno pravo. Na ustavnem sodišču je že več kot dvajset let. Zdaj je približno na polovici triletnega mandata predsedovanja ustavnemu sodišču ter le še leto in pol oddaljena od izteka mandata ustavne sodnice. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše. Sovdatova, ki je nasledila dr. Cirila Ribičiča, z njim nekako deli tudi usodo, in sicer usodo sodnika, ki se v boju za obrambo, krepitev in zagotavljanje človekovih pravic znajde v manjšini. To se ji je samo v zadnjih letih zgodilo glede zakona o obrambi, ki je vojski podelil policijska pooblastila za nadzor nad begunci, pa v obeh primerih odločanja o pravicah istospolnih oseb in tudi v zadevi Grims proti Mladini.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Nekateri evropski poslanci so dejavnejši od drugih. Nekateri se zavzemajo za trajnostni razvoj in jih zanimajo odgovori na težavna vprašanja prihodnosti, kot je recimo vprašanje varovanja okolja ali sobivanja v evropskem in širšem prostoru, drugi dajejo prednost drugim temam. Pri slovenskih evropskih poslancih ni nič drugače. Milana Zvera zanimajo (tudi) druge reči.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Politika
Odškodninske tožbe SDS zoper poslance, ki so zapustili stranko
V sredo se je na novomeškem okrajnem sodišču začelo sojenje v zadevi SDS proti poslancu Zvonku Lahu, v kateri tega njegova bivša politična stranka toži za povrnitev stroškov za izvolitev, potem ko je izstopil iz poslanske skupine oziroma prestopil v poslansko skupino NSi.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Brisanje imen z domobranskih spomenikov
Šestega aprila pred tremi leti, na obletnico napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo, so v Grahovem pri Cerknici odkrili nov, impresiven spomenik domobrancem. Po pisanju časnika Dnevnik pa bo Nova slovenska zaveza, društvo za ohranjanje spomina na domobranstvo, ki je dala spomenik postaviti, morala v skladu s pravnomočno odločitvijo višjega sodišča z njega zbrisati ime enega od »domobrancev«.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Družba
Milijoni (evrov in delovnih ur) za nekaj džojntov
Britanski liberalni demokrati so izračunali, da je britanska policija leta 2015 obravnavala skoraj 90 tisoč prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s konopljo, in za to porabila več kot milijon delovnih ur in 31 milijonov funtov. Ker gre za neučinkovito porabljen denar in delo policije, ki bi se namesto s konopljo lahko ukvarjala s pravimi težavami, predlagajo legalizacijo konoplje.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Drago Šketa, novi generalni državni tožilec
Od dosedanjih generalnih državnih tožilcev je Drago Šketa v mnogočem drugačen. Je precej mlajši. Je precej manj politično profiliran od svojih predhodnic in predhodnikov, ki so bili včasih celo vidni predstavniki političnih strank. In zdi se, da bo tožilstvo pod njegovim vodstvom tudi bolj odprto javnosti, kot je bilo doslej. Za petletni mandat, ki ga bo prevzel v začetku prihodnjega meseca, si je poleg večne prioritete uspešnejšega pregona gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije zastavil tudi nekatere skorajda pozabljene ideale, recimo pravice delavcev. Kot osnovno zavezo pa si je kljub vsemu postavil dvig ugleda pravosodja kot celote, ki je, tega se zaveda, žal najbolj odvisen od obsodilnih sodb v najodmevnejših primerih.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Vlada je na položaj v. d. direktorice novoustanovljenega urada za migrante imenovala osebo brez kakršnihkoli izkušenj z ukvarjanjem z begunci, migranti ali mednarodno zaščito.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Žaljenje po evropsko in po slovensko
Poljski evropski poslanec Janusz Korwin-Mikke, ki je prejšnji teden dejal, da je prav, da so ženske plačane manj kot moški, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne kot moški«, bo za svoje besede kaznovan. Zasegli mu bodo dnevnice za trideset dni (9210 evrov), deset dni se ne bo smel udeleževati parlamentarnih dejavnosti in leto dni ne bo smel zastopati parlamenta. Čeprav je kazen med najvišjimi izrečenimi, poslanca, ki je bil v preteklosti zaradi svojih izjav kaznovan že večkrat, ne bo utišala. Temu niti ni namenjena. Bo pa v prihodnje morda včasih razmislil, preden bo kaj izrekel, drugi poslanci »brez dlake na jeziku« pa tudi.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Pahor ne bo odnehal, dokler še lahko kaj stori za SDS
Predsednik republike Borut Pahor je ta teden po štirih mesecih razmisleka poslanskim skupinam predstavil tri imena za ustavne sodnike. In s tem le še potrdil, da je idejo o svetovnonazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča zlorabil za imenovanje kandidatov v skladu z željami političnih strank.
-
Najprej Slovenci, potem begunci
Neorasizem je nova, milejša, bolj prefinjena, na prvi pogled manj prepoznavna oblika rasizma. Ne gre za odkrito nasprotovanje drugim rasam, pač pa za opozarjanje na (nepremostljive) kulturne razlike med njimi. Ali pa za sprejemanje prosilcev za azil oziroma beguncev, a pod pogojem, da niso deležni več pravic in sredstev kot slovenski državljani …
-
3. 2. 2017 | Politika
Predsednik Pahor lahko odstopi
Ko je državni zbor v času prve Janševe vlade, leta 2006, spremenil zakon o azilu (s katerim je zožil pravico do azila), je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek zakon ocenil kot »preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom« in je zadržal podpis zakona.
-
Več kot leto dni je že, odkar sta se policijska sindikata z vlado pogajala za boljše plače in predvsem boljše delovne razmere policistov. Jedro Sindikata policistov Slovenije, ki ga vodi Zoran Petrovič, se je tedaj odločilo okrepiti pritisk na vlado s (prometno) zasedo zoper enega izmed vladnih pogajalcev, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Zato so (tudi Petrovič) izgubili službo v policiji. Zgodba danes, ko Petrovič toži policijo, ker meni, da je bil po krivici odpuščen, nič manj ne spominja na vice o »pametnih« policistih, kot je takrat.
-
Protitujska zakonodaja je tudi protislovenska
»Niti nacionalna zakonodaja, niti mednarodni akti, niti evropsko pravo niso prilagojeni situaciji, s katero se sedaj soočamo, torej masovnim migracijam,« je po vladni potrditvi zakona o tujcih, s katerim bo v Sloveniji mogoče prepovedati vlaganje prošenj za azil, na nacionalni televiziji povedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Brezpogojno vztrajanje pri varovanju človekovih pravic je po njenem mnenju preživeto, saj bi bil sicer ogrožen obstoj Evropske unije in evropskega načina življenja. Čeprav je nova ministričina »evropska« retorika volilnemu telesu verjetno všečna, povečevanje represije v imenu varnosti pa ima za marsikoga pomirjujoč učinek, je resnica ravno nasprotna. Prav odrekanje človekovim pravicam, ki so edine še nekoliko ločevale Evropo od preostalega sveta, je glavna grožnja evropskemu načinu življenja.
-
Najbolj znan evropski terorist, Norvežan Anders Breivik, ki se je pred leti lotil obrambe svoje dežele pred muslimani in drugimi Neevropejci tako, da je v strelskem pohodu ubil 77 ljudi, je zmagal na sodišču. Državo je tožil, ker naj bi prestajanje kazni v samici kršilo njegove človekove pravice. Norveško sodišče mu je pritrdilo z besedami, da »je prepoved nehumanega in ponižujočega ravnanja osnovna pravica v demokratični družbi. In to velja absolutno, tudi za zaprte teroriste in morilce.« Država bo Breiviku morala plačati sodne stroške in mu omogočiti humanejše prestajanje kazni, v tožbi pa je zahteval tudi, da mu mora omogočati stike z drugimi desničarskimi ekstremisti, česar pa državi ne bo treba storiti. Sporočilo norveškega sodišča je lepo in bi se ob njem lahko zamislili – človekove pravice veljajo za vse ljudi enako, tudi za zapornike, za teroriste, za morilce. In potemtakem verjetno tudi za begunce?
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: Policijska država
O policiji se je letos prvič veliko govorilo, ko so policisti pripravili zasedo ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, enemu izmed državnih pogajalcev v času policijske stavke. Kljub temu da so zlorabili pooblastila, je bilo nadaljevanje zgodbe o policijskih pooblastilih presenetljivo. Politika je namreč policiji podelila številne nove pristojnosti in prisilna sredstva, o katerih si dolga leta še sanjati niso drznili.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Bitka za prestiž, kdo je osamosvojitelj in kdo ne, kdo je pravi in kdo ne, ne pojenja. Z leti se stopnjuje. Pred petimi leti je bilo recimo ustanovljeno alternativno, Janševo združenje »pravih« osamosvojiteljev. In čeprav je od osamosvojitve preteklo že 25 let, se bitka za prestiž prenaša na naslednje generacije.
