Heni Erceg

30. 5. 2025  |  Mladina 22  |  Hrvaška

Tudi molk o zločinu je prav tako zločin, čeprav je cena upora visoka

Televizija Al Jazeera je gledalce opozorila, da bo predvajala nelagodje zbujajoče posnetke. Toda mar ni bilo mogoče pričakovati točno takšnih? Ali pa smo mislili, da smo vse videli že ob padcu Vukovarja na Hrvaškem leta 1991 in ob tesnobni koloni Hrvatov, pregnanih iz mesta, ali ob tistih avtobusih, s katerimi so Bošnjake iz Srebrenice množično odvažali v smrt? Ali ob prizorih krvavega pokola na sarajevski tržnici med štiriletnim obleganjem Sarajeva ali ob pogledu na izčrpane ujetnike v hrvaških taboriščih za Bošnjake v Dretlju, Mostarju …? Ne, nismo, tokrat so z zaslona v nas strmele temne oči ljubke deklice v bolnišničnem šotoru. V Gazi. Stara je dve leti in tehta samo sedem kilogramov. Sedemkilogramski okostnjaček s tankimi nožicami in ročicami, ki se ga oklepa materino obupano spoznanje, da otrok umira od lakote.

Grega Repovž

30. 5. 2025  |  Mladina 22  |  Uvodnik

Uvodnik / Država ozkih buč

V teh dneh je slovenska javnost dobila v roke enega najpomembnejših in tudi najboljših dokumentov o stanju družbe in države. A žal javnost o tem »veselem dogodku« ve zelo malo. Gre za poročilo o razvoju in kakovosti življenja v Sloveniji. Pripravlja ga vladni urad za makroekonomske analize. Čeprav je formalno del vlade, je to že desetletja zelo močan »think tank«, poln skrbnih raziskovalcev, ki ga na srečo politika pusti pretežno pri miru. A še zdaleč niso edini takšen inštitut v Sloveniji – tak skriti dragulj je na primer center za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, od koder prihaja dr. Marko Kovač, ki skupaj z Leo Rikato Ružić ravno v tej številki Mladine z natančnostjo, a dobrohotnostjo opisuje, kaj se je zgodilo s prometom v prestolnici. Gre za veliko razvojno coklo za celotno državo.

Naj Robert Golob res odstopi, ker je dopustoval pri političnem zavezniku?

Boj proti korupciji je resna dejavnost, slovenska protikorupcijska komisija (KPK) pa je na tem področju največ naredila na sistemski ravni, recimo z vzpostavitvijo in vzdrževanjem iskalnika Erar pa z vodenjem registra lobističnih stikov.

Sankcije zoper Izrael / Kaj lahko storijo evropske države?

Prejšnji teden je svet Evropske unije (EU) za zunanje zadeve potrdil revizijo pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki med drugim ureja trgovinske odnose med pogodbenicama. Kaj sledi?

Luka, Tadej, Anže kot trojanski konji

Predsednik uprave nekdaj največje državne banke NLB Blaž Brodnjak, že leta eden najglasnejših borcev za nizke davke, zlasti za menedžerje, je na nedavni Delovi poslovni konferenci Šport 2025 postregel z novim predlogom.

Trpka resnica o Ljubljani

Promet je pomemben zaradi številnih razlogov. V Sloveniji velja sektor prometa za največjega porabnika energentov, praviloma takšnih, ki do nas prihajajo iz precej oddaljenih krajev, s čimer promet pomembno prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Toda četudi morda ravno ne stojite v koloni, ste verjetno opazili bolj lokalizirane posledice prometa. V zadnjem desetletju so se prometni tokovi občutno povečali in s tem tudi količina ter trajanje zastojev. Analiza prometnih podatkov podjetja TomTom za Ljubljano razkriva, da je povprečna stopnja zastojev leta 2024 znašala 33 odstotkov, kar je odstotno točko več kot leto poprej. Tudi povprečna hitrost v mestu se je zmanjšala za 0,3 kilometra na uro, na 35,1 kilometra na uro. Povprečen Ljubljančan v zastojih na leto izgubi 60 ur, povprečen Mariborčan pa zgolj 38.

Vlado Miheljak

30. 5. 2025  |  Mladina 22  |  Dva leva

Če Logarju vzameš Janšo, mu vzameš duha 

Hja, smo kar dolgo čakali, da je Logar sam razkril prave politične vzgibe in koordinate. Saj razkril jih je tako, kot smo pričakovali, a ne na področju, kjer smo pričakovali. Nastop je bil res srhljiv. Razgalil je, da ni vsak Demokrat tudi demokrat. Sedaj, ko počasi (sicer prepočasi!) dozoreva spoznanje evropskih vodilnih politikov, Macrona, Merza, Starmerja ..., celo ščuvaške von der Leyen, da je delovanje Izraela v Gazi zavržno, in nihče več ne dvomi, čeprav mnogi vodilni politiki tega eksplicitno še ne izrečejo, da v Gazi gledamo genocid v neposrednem prenosu, je Logarjev odziv pokazal, da je še bolj tak, kot smo sumili in napovedovali, da je. Prav nič diplomatski ni bil: zares problem niso izraelski množični zločini, pokoli otrok, žena, civilistov, načrtno stradanje in preganjanje dveh milijonov prebivalcev, ampak brezkompromisno in natančno odmerjene besede predsednice Pirc Musar. Genocid! Nikakršne boljše, bolj objektivne besede za to, kar gledamo, ne more biti. A Logarja bolj kot genocid skrbi, da bi predsednica zaradi neposrednih besed pripeljala državo v neprijetno situacijo, če sodišče ne bi potrdilo obtožnice. Kakšna sprevrženost, kakšna brezdušnost!

Več Grimsa!

Ne, ni res, da sta oddaji 24ur zvečer in Odmevi naredili napako, ko sta povabili v studio poslanca skrajno desne SDS Branka Grimsa, ki sicer sedi v evropskem parlamentu v skupini ljudske stranke. Edino prav je. To je SDS. Problem je namreč drugje: da se obe, POP TV in RTV Slovenija, iz nam nedoumljivih vzgibov že nekaj časa načrtno izogibata najbolj pošastnih oseb iz te stranke, ne objavljata njihovih izpadov, njihovih ksenofobij, šovinizmov, rasizmov – in s tem ves čas dejansko »pereta« resnico o tej stranki, jo normalizirata in kažeta kot navadno konservativno stranko. To je temeljni problem teh dveh medijev – da praktično nikoli novinar TV Slovenija in POP TV ne izreče besedne zveze »skrajno desna stranka«.

»Ostajamo država z največjo stopnjo samomorilnosti«

Sociologinja dr. Marta Gregorčič zadnjih pet let vodi sektor za socialne politike na uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Z njo smo se pogovarjali o aktualnem poročilu o razvoju – Kakovost življenja v Sloveniji. Ta se začne z ugotovitvijo, da smo po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja v zgornji polovici držav EU, torej visoko. Pa to prebivalci Slovenije tudi občutimo in mislimo? Poročilo je naslednik izvornega Poročila o človekovem razvoju, ki ga je sogovornica sourednikovala z Matjažem Hanžkom pred 25 leti. Nekdaj izjemno močna aktivistka za pravice manjšin in globalno marginaliziranih skupin je leta 2004 doktorirala na Filozofski fakulteti s temo »Konec neoliberalne ideologije?« in je avtorica več strokovnih knjig.

Začela se je izbira prvih dveh od petih novih ustavnih sodnikov

V ponedeljek se je iztekel rok za vložitev kandidatur za dve mesti ustavnih sodnikov, ki se bosta izpraznili, ko se oktobra in novembra letos mandat izteče Špelci Mežnar in Marku Šorliju.

Ne v našem imenu

Zgodba o Anhovem je zgodba o bolezni, smrti, bolečini, prevladi kapitala nad človekovo blaginjo in (nepopravljeni) krivici, pa tudi zgodba o odločnosti, vztrajnosti, pogumu in uporu. Kraje ob nekdanji cementarni Salonit Anhovo, ki je danes Alpacem Cement, je v minulih desetletjih usodno zaznamovala dolgotrajna azbestno-cementna proizvodnja, ki je v lokalnih skupnostih povzročila epidemijo azbestnih bolezni. Te se zaradi dolge latentne dobe lahko pojavijo tudi po 20 ali celo 40 letih. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, prebivalke in prebivalci srednje Soške doline še vedno zbolevajo, še vedno umirajo. Za to je dovolj eno samo vlakno azbesta. Cementarna in sosežigalnica Alpacem, ki se ji trenutno dopušča največji letni sežig odpadkov, pa še vedno ogroža krajevno prebivalstvo. Pri vsem tem krajani, društva in civilne pobude že vrsto let vztrajajo v pogumnem boju za resnico in pravico – in nam kažejo, kako se iz bolečine in trpljenja rojevata upor in solidarnost.

Tito in Rogla

Štirinajsta etapa kolesarske dirke po Italiji (Giro d’Italia), dolga 195 kilometrov, se je minulo soboto končala na Trgu Evrope med obema Goricama, pri čemer je šlo nekaterim malce v nos, da je po koncu vožnje nebo preletela italijanska akrobatska letalska skupina Frecce tricolori in za seboj pustila meglico v barvah italijanske zastave. Prebivalce obeh Goric pa je že navsezgodaj presenetil tudi nov napis na pobočju Sabotina – sloviti napis TITO je za nekaj časa prekril ogromen transparent z napisom ROGLA, nekakšen hommage kolesarju Primožu Rogliču.

Smo res vključujoča družba?

Mednarodni inkluzivni festival Igraj se z mano, ki ga že 19 let pripravljajo Mestna občina Ljubljana, Društvo za kulturo inkluzije in Center Janeza Levca, je po besedah organizatorjev priložnost za grajenje »vključujoče družbe in prostor, kjer se različnost sprejema, talenti izražajo in povezanost čuti«.

dr. Bogomir Kovač

30. 5. 2025  |  Mladina 22  |  Ekonomija

Še Bog brez besed

V začetku je bila Beseda, piše v knjigi vseh knjig vzvišenega zahodnega sveta. Besedi od nekdaj pripisujemo božanskost, pa tudi prekletstvo, oboje buri duhove in strasti. In natančno to je povzročila paradigmatična beseda »genocid« predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar v evropskem parlamentu sredi maja 2025. Z odločnim in dovolj jasnim nastopom je ravnanje Izraela v Gazi označila za zločin zoper človeštvo, tudi mednarodno pravo. Prvič izgovorjena sporna beseda, bolj spontano kot načrtno, je v svetem hramu evropske demokracije v hipu razgalila politično hipokrizijo političnih elit in institucij EU.

Zaposleni v SNG Drama Ljubljana so ravnateljici izrekli nezaupnico

Nezadovoljstvo med zaposlenimi v ljubljanski Drami, zlasti v igralskem ansamblu, je brbotalo že nekaj časa. A šele raziskava, ki jo je naročil svet zavoda, je razkrila, da se je v skoraj treh letih in pol, odkar gledališko hišo vodi Vesna Jurca Tadel, nezadovoljstvo tako poglobilo, da danes že večina zaposlenih meni, da bi ravnateljica s položaja morala oditi. Svet delavcev ji je izsledke raziskave predstavil prejšnji teden in takrat naj bi bila ustno napovedala odstop. Konec tega tedna naj bi se ta napoved tudi uresničila.

Fiume ali smrt! / Kako se je začel fašizem 

V Gazi ni več kina – vse dvorane so zaprli. No, zgazili. Odpihnili. Zravnali s tlemi. Tudi palestinski filmarji nimajo več možnosti, da bi se posvečali filmu. Ahmed Hassouna, filmar iz Gaze, se zato opravičuje filmu, ker se mu ne more več posvečati – ker zanj nima več časa, saj vedno kam teče. Včasih v zaklonišče, včasih pa za padali s humanitarno pomočjo. »Oprosti, film, kamero moram postaviti na stran in teči z ostalimi.« In že zdrvi, kolikor ga noge nesejo – tokrat za padali.