Kdo je fašist?

Jeseni 2018 je Luka Mesec v državnem zboru o Bernardu Brščiču dejal, da je bil »nekoč radikalen neoliberalec«, zdaj pa je »fašist«. Brščič je na to odgovoril z zasebno tožbo zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve in z odškodninsko tožbo, s katero zaradi čustvenih bolečin zahteva 4000 evrov. Sojenje (na prvi stopnji) se je prejšnji petek končalo, sodbo pa je pričakovati v mesecu ali dveh.

Grega Repovž

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Uvodnik

Uvodnik / Čas za preiskavo

Nekatere teme potrebujejo čas. O nekaterih dogodkih se včasih več let ni mogoče pogovarjati, ker so nas, ko so se zgodili, tako izčrpali, tako obremenili, da nam je pogosto že sama misel nanje pretežka. In med te teme za malodane celoten planet spada prav epidemija. To seveda ni še en zapis o epidemiji covid-19, ampak o tem, da bo nekatere dogodke, ki so se zgodili zlasti v prvem letu epidemije, vse težje raziskati, vse manj bo dokumentov, ki jih danes odgovorni še morajo hraniti, vse manj ljudi se bo verodostojno spominjalo dogodkov, vse težje bo iz tistega časa potegniti kakšno prihodnje znanje. Še najtežje pa bo tiste, ki so bili odgovorni za to, da sprejemajo odločitve, pripraviti do tega, da bodo javnosti pojasnili, kako so se sprejemale te (zdaj vemo, da napačne) odločitve.

Hvala za rože

Začetno navdušenje nad koalicijo Roberta Goloba je premieru in njegovi ekipi brez dvoma prijalo. A največja napaka bi bila, če bi se v vladi zaradi podaljševanja te ekstaze odpovedali bolj tveganim korakom, s čimer bi iz rok izpustili priložnost za izvedbo pomembnih reform. Zadnje izjave predsednika vlade Roberta Goloba, češ, če bodo protesti preveliki, določenih reform ne bo, gredo v tej smeri.

Uroš Macerl / »Zadnji protest kmetov je bil zlasti protest proti Golobovi vladi, ne pa protest za kmeta«

Uroš Macerl (1968) je kmet iz Ravenske vasi nad Zagorjem ob Savi in dolgoleten okoljski aktivist, ki od lani sopredseduje Zeleni stranki Vesna. Leta 2017 je prejel najvišjo svetovno nagrado za okoljski aktivizem, Goldmanovo nagrado, znano tudi kot »Green Nobel«, zelena Nobelova nagrada. Kot kmet v vplivnem območju in predsednik zasavskega društvo Eko krog je s somišljeniki vztrajal in dokazal kršitve cementarne Lafarge, zaradi katerih je morala cementarna 5. marca 2015 dokončno ustaviti proizvodnjo. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da »je izkoristil priložnost edinega stranskega udeleženca v pravnih postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj ter s pomočjo ostalih aktivistov Eko kroga uspešno ustavil sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni«.

Perverzna podražitev

Zavarovalnica Generali je napovedala podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer kar za 10,39 evra. Pri Generaliju dopolnilno zavarovanje sedaj stane 34,5 evra, napovedujejo pa, da bo pri njih naslednji mesec stalo 44,89 evra. Razlogi za podražitev naj bi domnevno bili »neugodni trendi na področju zdravstvenih storitev, na katere zavarovalnica nima vpliva, in sicer rast cen zdravstvenih storitev ter rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu«. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo zaradi vpliva zakonodaje na področju skrajševanja čakalnih dob opravljenih 12 odstotkov več zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani, so dodali, njihovi stroški doplačil pa so se samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zvišali za 27 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ker imajo na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tri komercialne zavarovalnice, poleg Generalija sta to še Vzajemna in Triglav, monopol, bosta zelo verjetno tej podražitvi sledili še preostali.

Robert Golob / Še ena nepremišljena izjava

Eden od najbolj krivičnih davkov, ki je za povrh vsega še anahronističen in verjetno tudi neustaven, je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Tako imenovani NUSZ. Ureditev NUSZ izvira še iz časov prejšnje družbenopolitične ureditve, zato je danes ekonomsko, vsebinsko in pravno zastarela. Pravna podlaga izvira iz daljnega leta 1984, zaradi česar je ustavno sodišče že leta 1999 presodilo, da NUSZ ni več primeren in ga je treba razumeti kot začasno ureditev do uzakonitve novega sistema obdavčitve nepremičnin. Kljub temu ustavno sodišče tega prispevka ni odpravilo, saj je presodilo, da bi morebitna ukinitev dajatve zaradi pomanjkljivosti v njegovi pravni izvedbi resno ogrozila izvajanje ustavnih nalog občin, saj je NUSZ njihov pomembni davčni vir. A kot rečeno, ustavno sodišče je to presodilo že daljnega leta 1999.

Alenka Jeraj / Kopriva ne pozebe 

Alenka Jeraj, poslanka, predsednica Društva Fran Govekar Ig, mama, pesnica, režiserka, odbojkarica, smučarka, redna obiskovalka cerkvice na Kureščku, optimistka, v teh krajih znana tudi pod psevdonimom Kopriva, ki ga je uporabljala na Twitterju, že skoraj 20 let sedi v parlamentu. Prvič je poslanka postala leta 2004, od takrat pa v parlament ni bila izvoljena samo enkrat. Ker je poslanka z dolgo kilometrino, dobro pozna postopke, poslovnik in vse drugo, kar pritiče poslanski službi. K tej sodijo tudi poslanska vprašanja, poslančeva pravica, da predstavnika oblasti povpraša, kaj misli o kakšni temi.

Če je kdo okužen, je sodnik Jaklič

Prihodnost osrednjega javnega medija je v rokah ustavnega sodišča. Dokler to ne odloči, stoji vse, razgradnja RTV Slovenija pa se nadaljuje. Najprej je bil že čisto na začetku procesa iz odločanja izločen dr. Rok Čeferin, zdaj politična desnica zahteva še izločitev dr. Neže Kogovšek Šalamon in dr. Mateja Accetta, vladna stran pa dr. Klemna Jakliča, ki bi moral biti v tej zadevi sicer prvi izločen, če bo do dodatnega izločanja res prišlo.

Neonacisti v Sloveniji / Še vedno prisotni

To so zapisi enega od slovenskih neonacistov. Če bi šlo za osamljen primer, bi lahko rekli: ta oseba potrebuje strokovno opazovanje, z varnostnega in psihiatričnega vidika. Vendar Urban Purgar, znan po nasilništvu in javnih grožnjah, ni sam v svojih prepričanjih. Za časa prejšnje Janševe vlade, ko so nastali navedeni zapisi na družbenih omrežjih, so se organizirali kot še nikoli dotlej. Paradirali so po ulicah Ljubljane, poskušali spodbuditi nasilje na mirnih protivladnih protestih, propagirali stališča stranke SDS, nadlegovali ljudi, grozili predstavnikom civilne družbe in pri vsem tem uživali podporo premiera Janeza Janše, kulturnega ministra Vaska Simonitija, notranjega ministra Aleša Hojsa, državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča in generalnega direktorja policije Antona Olaja.

Izjave članov koalicije o razmerah v koaliciji

Nismo znali brzdati trgovcev

Vlado Miheljak

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Dva leva

Komentar / Bastilja janšizma

Procesi razkrajanja in profesionalne degeneracije javne RTV niso enkratni in posebni v svetu novih, defektnih demokracij, so pa morda bolj drastični. Antun Vrdoljak, vsesplošni in nenehni konvertit, sicer pa filmski režiser, avtor tudi številnih partizanskih filmov (denimo svojčas odmevnega U gori raste zelen bor), kasneje pa avtor domoljubnih epopej domovinske vojne, denimo o spornem junaku Gotovini (General, 2019), je svoj zenit dosegel, ko je pod Tuđmanovim patronatom mesaril po hrvaški javni televiziji ter razglasil, da mora biti »HRT katedrala hrvaškega duha«. Zlovešča napoved se je hitro uresničila in na HRT je zavladalo srhljivo enoumje, zatiranje vsakršne kritike, še zlasti na račun Tuđmana. Ni izbiral besed in postopkov, ko je šlo za čiščenje »katedrale hrvaškega duha« od »Srbov in komunjar«. Po pisanju portala Index.hr je za Dražena Budišo izjavil, da mu ne gre verjeti zaradi »bizantinske krvi«, navijaško skupino Bad Blue Boyse pa razglasil za »huligane, ki jih je treba mlatiti do krvi«. Zakaj? Ker so žvižgali Tuđmanu, ko se je odločil NK Dinamo preimenovati v NK Croatio.

Šest ustavnih sodnikov od devetih je 20-odstotno zaposlenih še zunaj ustavnega sodišča

Ustavni sodniki in sodnice lahko pri drugem delodajalcu opravljajo dopolnilno delo največ do 20 odstotkov polnega delovnega časa oziroma osem ur na teden, in sicer zgolj dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. To zakonsko možnost v sedanjem sklicu izkorišča šest ustavnih sodnikov od devetih, izjeme so sodniki Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Čeferin. Šesterica na mesec zasluži v povprečju 530 dodatnih evrov neto, a zaslužek naj ne bi bil glavni razlog za dodatno delovno obremenitev.