So zdravstveni program Gibanja Svoboda napisali v NSi?

Gibanje Svoboda Roberta Goloba je ta teden predstavilo program in kandidate za državnozborske volitve. Eno večjih presenečenj na predstavitvi je bila napovedana kandidatura zdravnika Danijela Bečiča Loredana, ki je kar sam napovedal, da se mu, če bo Golobu zaupano mandatarstvo, obeta položaj zdravstvenega ministra. Zdravstveni resor je eden najzahtevnejših, je lahko celo ključen pri uspehu nove vlade. O novem zdravstvenem ministru se morajo seveda dogovoriti vse koalicijske stranke in tega položaja ne more nihče nikomur obljubiti. Vprašanje je tudi, ali je Loredan zanj najprimernejši. V preteklosti je na tem področju zastopal zelo ozka in tudi interesno pogojena stališča.

Kdo mi sname krono z glave?

Župan Radencev Roman Leljak se ne pusti motiti predpisom in zakonom – in prav to je tip politika, ki je v Sloveniji zelo uspeval v zadnjih dveh letih. Kaj si misli o pravni državi in njenih institucijah, pa tudi o vseh državljankah in državljanih, ki igramo po pravilih, je Leljak nazorno pokazal ta teden, ko je Komisija za preprečevanje korupcije potrdila, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Župan je namreč pritiskal na neimenovano direktorico lokalnega gradbenega podjetja, naj se ne prijavlja na občinske razpise. Razlog? Omenjena direktorica ima babico, ki ji zaradi nezadostnega premoženja občina krije stroške bivanja v domu starejših občanov – Leljak je prepričan, da gre za goljufijo in britje norcev iz države in občine. A ker tega ni uradno dokazal in sankcioniral še nihče, se je župan kar sam postavil v vlogo tožnika, sodnika in kaznovalca. In svetlobna leta onkraj vseh svojih pooblastil samovoljno izločil omenjeno podjetje iz občinskih razpisov.

Zlorabljena policija

Ko je jeseni 2020 vlada zapovedala enega izmed lockdownov za preprečevanje širjenja epidemije, je policija dobila nalogo, da najmočneje pritisne prav na petkove protivladne protestnike, čeprav je šlo za shode omejenega števila ljudi na prostem. Nekaj deset vidnejših protestnikov je zato posedlo v avtomobile in v znak protesta zoper vladno avtokracijo nekajkrat zakrožilo okoli oblastnih simbolov, poslopij državnega zbora, vlade … Ker jim policija ni mogla izdati kazni za kršenje epidemioloških zapovedi, jim je v sicer prazni večerni Ljubljani izrekla kazni za oviranje prometa, neprimerno uporabo smernikov in svetlobnih signalov ter za hupanje.

Napadi na RTV Slovenija se vrstijo drug za drugim

»Mislim, da bi bolj korektno novico dobili, če bi gledali Russia Today. Ne potrebujemo nekoga, ki ga mi plačujemo v Moskvi, da širi rusko propagando. To je sramota nacionalne televizije.« Tako je predsednik vlade Janez Janša v oddaji Ura moči na Planetu TV, ki jo vodi Bojan Požar, komentiral enega od prispevkov dopisnice iz Moskve Vlaste Jeseničnik. Intervju z Janšo je kmalu zatem na Twitterju pohvalil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, češ da je bila oddaja »lahko zgled slovenskemu novinarstvu, kako veredostojno izpeljati intervju s predsednikom«.

Vsi na volitve

Zaradi državnozborskih volitev, od katerih nas loči še slab mesec, in zaradi pestrega volilnega leta 2022 je lani jeseni nastala pobuda Glas ljudstva. Združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij in več tisoč posameznic in posameznikov. Sedemnajstega marca je predstavila projekt potujočega festivala demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit!, s katerim potuje po državi, narejen pa je bil tudi nov spletni volilni pripomoček Volitvomat.

Odličnost ministra Simonitija

V ponedeljek, na prvi pomladni dan, se je skupina prijateljev ministra Vaska Simonitija zbrala v Muzeju novejše zgodovine. Šlo je za posebno priložnost – minister je ta teden praznoval 71. rojstni dan. Na praznovanju častitljivega jubileja lani, ki je zaradi pandemičnih razmer potekal na spletu, so se mu poklonili, zdaj so vtise o njem zbrali v obsežnem zborniku, ki ga je izdal muzej. Prispevke zanj je pripravilo 33 avtorjev, obsega več kot 300 strani, v njem pa, tako kot na lanskem praznovanju, ne manjka presežnikov in hvalospevov.

Grozljivi opis resničnosti

Svetlana Makarovič se redno udeležuje petkovih protestov, ne kolesari, a je tam. Včasih na njih nastopa, prebere kakšno pesem. Navadno ima s seboj tudi rdečo zvezdo. Simbol, ki nekaterim pomeni komunistično revolucijo, torej strah in gorje, je zanjo nekaj drugega, rdeča zvezda ji pomeni boj za boljši svet. Pred leti jo je izobesila na balkonski ograji Centra starejših Trnovo. Kljub ogorčenim pismom je danes, pol ducata let kasneje, rdeča zvezda še vedno tam.

Vlado Miheljak

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Dva leva

Mefistov (pred)volilni libreto

Najprej sem diagonalno preletel poudarke v (kar štiri časopisne strani dolgem) megabesedilu Petra Jambreka v Dnevnikovem Objektivu in si rekel: O. K., pač sindikalistični boj oziroma – še točneje – kapitalska skrb za prihodnost lastne univerze oziroma podjetja. To niti ne bi bilo tako pogrošno. No, podrobnejše branje celotnega besedila je vendarle pokazalo, da je ozadje megatraktata bolj perfidno. Bolj piha na dušo, kot ščuva, bolj pritajeno namiguje, kot sili, bolj nagovarja, kot sili v igro ... A pod črto je manever jasen in prozoren. To ni prva taka Jambrekova intervencija. Vedno je hotel biti nekakšen režiser, sufler, stric desnice in zlasti Janše iz ozadja in vedno je interveniral mefistovsko. Zato je Hribarjeva več kot dvajset let stara prispodoba (o Jambreku kot Janševem Mefistu) še kako aktualna. Lahko pa se čudimo Jambrekovi samoočaranosti nad najslabšo mogočo oznako značaja in javne vloge lastne osebe.

Evropsko sodišče pritrdilo ustavnemu

Predsednik vlade Janez Janša in drugi visoki predstavniki vlade in SDS so zadnje leto krivdo za širjenje virusa in presežne smrti večkrat pripisali ustavnemu sodišču. Tako je bilo tudi, ko je to odločilo, da so prepovedi ali nesorazmerne omejitve pravice do zbiranja, združevanja in izražanja kritičnega mnenja, torej do protesta, celo v času epidemije protiustavne. O teh vprašanjih je pred dnevi prvič razsodilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Njegova odločba se zdi kot kopija odločbe slovenskega ustavnega sodišča.

Fiasko z vračili pomoči

Že pred iztekom lanskega leta je postalo jasno, da bodo morala številna podjetja vračati pomoč, odobreno med epidemijo covid-19, saj so poslovala bolje od pričakovanj in tako niso izpolnila zahtevanih pogojev iz interventne protikoronske zakonodaje. Po zadnjih podatkih Fiskalnega sveta je bilo do konca februarja letos »dejansko vrnjenih oziroma so bile izdane odločbe za vračilo pomoči« v skupni vrednosti 109 milijonov evrov, v finančni upravi pa potrjujejo, da gre pri teh zneskih večinoma za prostovoljna vračila podjetij, ki niso izpolnila pogojev. A primer fotografa A. B., ki je zaposlen v svojem podjetju, in verjetno še kakega drugega podjetnika, je drugačen. Podjetje fotografa A. B. je za pomoč zaprosilo že po sprejetju prvega svežnja zakonov PKP, ki je začel veljati 11. aprila 2020. Že 22. aprila je podjetje od zavoda za zaposlovanje prejelo sklep, da se mu prizna pravica do državne pomoči, torej kritje nadomestila za zaposlenega (A. B.), napotenega na začasno čakanje, za celotno takrat predvideno obdobje od 13. marca do 31. maja 2020.

Vladna stranka SDS je pripravila novo nagradno igro

SDS je začela nagradno igro Slovenski razkol. Imenuje se kar po prvi nagradi, knjigi Slovenski razkol RTV-jevca in doktorja zgodovine Jožeta Možine (doktoriral je leta 2016 na Filozofski fakulteti pri mentorju Mitji Ferencu). Pogojev za sodelovanje je več, pravilen odgovor na vprašanje je le eden od njih: »Za sodelovanje v nagradni igri morajo uporabniki Instagrama slediti profilu @strankasds, všečkati objavo o nagradni igri in v komentar označiti še dva druga profila ter zapisati pravilen odgovor na vprašanje ’Katera vlada je dosegla rekordno zaposlenost v zgodovini Republike Slovenije?’.«

Vsi kipi Jožeta Pučnika

Z Brda pri Kranju je lani skrivnostno izginila zbirka kipov s tematiko NOB. Oblast jih je premaknila v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer naj bi jih restavrirali in jim nato v tamkajšnjem parku namenili novo postavitev. Da so bili na posestvu Brdo očitno moteči prav nekateri kipi – in to iz prav enega zgodovinskega obdobja –, priča dejstvo, da je vlada kmalu po umiku prvega kipa dala le streljaj stran, na Račji otok, postaviti spomenik, posvečen Demosu. Zdaj je vlada pred Kongresnim centrom Brdo dala postaviti še doprsni kip Jožeta Pučnika.

Se vidimo 9. maja, na dan zmage!

Primitivnost – s tem imamo opravka. S primitivnimi tipi, ki lomastijo po javnem radiu in televiziji. Velika večina ustvarjalcev na javnem zavodu ni verjela, da se lahko to zgodi – da gre lahko iliberalna oblast tudi v Sloveniji tako daleč, da bo uničila vse, kar lahko uniči, ker pač ne mara profesionalnih medijev, ampak propagandne.

Andrijanič osvaja Ameriko

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič se je pred koncem mandata odločil obiskati Ameriko. Tam se je sestal s predstavniki korporacij Google, Apple, Tesla, Meta in Amazon, ob obisku Silicijeve doline pa tudi s tamkajšnjim danskim generalnim konzulom. Minister si prizadeva, da bi Slovenija v prihodnjih mesecih tam vzpostavila svoje predstavništvo.

Janko Lorenci

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Kolumna

Še en mesec

Volitve se bližajo, za nekatere z razveseljujočo, za druge s strašljivo hitrostjo. Janši se tresejo hlače, čeprav je junak in čeprav nekatere okoliščine delajo v njegov prid: epidemija je v razmeroma nedolžni omikronski fazi, evropskega denarja za predvolilne bonbone je še veliko, izbruhnila je ukrajinska vojna, požrla vse druge teme in tudi pri nas potisnila v ospredje sedanjo oblast.

Alanova vojna in mir

Je res, da so veliki ustvarjalci praviloma zatežene, zavožene in zahojene osebnosti, ki uničujejo in zlorabljajo vse okoli sebe? Je nujno, da mora biti ustvarjalni genij taka ozkosrčna rit, kot je bil Picasso, tiranski sadist, kot je bil Hitchcock, manipulativni obsedenec kot Kubrick, politični daltonist, ali bolje slepec, kot je Handke, ali avtodestruktivni pijanec, kot je bil naš Prešeren? Ali drži, da po najvišjih umetniških vrhovih res segajo predvsem patološki narcisi, odvisniki, manipulatorji, mizogini, rasisti, hinavci in psihopati vseh vrst ...?

Boter

Donald Trump je 25. julija 2019 v telefonskem pogovoru od novega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega terjal uslugo – preišče in kompromitira naj poslovanje Hunterja Bidna, nekdanjega člana upravnega odbora ukrajinske energetske družbe Burisma, sicer sina Joeja Bidna, njegovega velikega političnega tekmeca. Če mu usluge ne naredi, Ukrajina ne bo dobila ameriške 400-milijonske pomoči oziroma orožja, s katerim bi se lahko branila pred proruskimi separatističnimi silami v Donbasu. Če boste vi pomagali meni, bo Amerika pomagala vam! Quid pro quo. Bilo je tako, kot bi rekel: »Ponudil sem mu nekaj, česar ne bo mogel zavrniti.«

dr. Bogomir Kovač

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Igra z ničelno vsoto

Ruska invazija na Ukrajino ni običajna meddržavna vojna, nima lokalnih politično-ekonomskih namer. V njenem ozadju tičijo geostrateški politični interesi velikih sil, zlasti ZDA in Rusije. Zato bo konec te vojne dejansko začetek drugačne mednarodne ureditve. Mir bi lahko dosegli prej, če jim bi uspelo povezati oboje. Vrača se hladna vojna na političnem področju, ekonomsko poganjajo sankcije, informacijsko lažne pravice. Na globalni ravni imamo spopad za novo mednarodno ureditev sveta, hegemonijo ZDA in »Zahoda« želi nadomestiti vzhodni del našega sveta s Kitajsko. Politično-ekonomski in vojni cikli imajo tu domala neizbežno večstoletno mehaniko. Tretja svetovna vojna je glede obsega in intenzivnosti vpletenih držav dejansko že tukaj. Gre samo za drugačne oblike in načine vojskovanja. Ukrajinska vojna je očitno postala geostrateška prelomnica. Z usodo države in njenih ljudi se poigravajo vsi veliki akterji. Zato te nesmiselne in grozeče vojne nihče ne more in ne želi prekiniti, niti sama ukrajinska vlada ne. Nekateri predlagajo celo njeno poglobitev in širitev. Vsi politično špekulirajo na račun civilnih žrtev, razseljenih ljudi in razrušene države.

Heni Erceg

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Hrvaška

Oligarh Dostojevski

Bilo je tistega nesrečnega vojnega leta 1991. Spominjam se, vrnila sem se z nekega bojišča s podobami uničenja in smrti pred očmi, uničenja in smrti, ki ju je povzročila želja srbskega vodstva po vzpostavitvi velike Srbije. Neumnega in nepotrebnega umiranja za ozemlje in narod, nič drugačnega od tega, ki ga zadnje tedne z grozo spremljamo – nič drugačnega od tega, ki ga povzročajo Putinovo uničevanje Ukrajine, zločini nad civilisti, spreminjanje Mariupola v hrvaški Vukovar …