Kako je profesorica in kandidatka SD na volitvah štirim toksičnim moškim pokazala ogledalo

Gostilniški duh Nova24TV je dokončno dobil domovinsko pravico na TV Slovenija – vse je tako, kot smo se norčevali, da bo, ko smo pretiravali, ko smo hoteli pokazati obešenjaško sliko prihodnosti. Seveda je kolovodja te zahojene prostaškosti lik po imenu Igor Pirkovič, ta neotesani, nevedni in hkrati vase prepričani moški. Nasmejati smo se morali sicer, da je v svoji oddaji Arena na drugem programu gostil kar svojega političnega brata Branka Grimsa. Pač enaka sta. Enako neprijetna, enako artikulacijo imata, enak besedni zaklad, enak pogled na svet. Pa kako ga Pirkovič občuduje! Tako zelo, da mu je v neki točki kar pozabil postaviti vprašanje in je izustil le še: »No, gospod Grims! Beseda je vaša!« Drugi gost je bil Zmago Jelinčič. Še en popolnoma enak moški, enakih nazorov, enake grobosti, enakega pogleda na svet.

Je Janšev obisk v Ukrajini res oblika vojnega dobičkarstva?

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je eden najprepoznavnejših in najbolj priljubljenih politikov. Za večji del sveta, seveda predvsem za Zahod, je utelešenje Davida, ki se uspešno postavlja po robu Goljatu – ruski vojski. Pred izbruhom vojne je imel doma razmeroma nizko, približno 30-odstotno javnomnenjsko podporo in morda je Rusija zmotno računala, da se bo ob napadu ukrajinska javnost razcepila in zlomila.

Oče je moški in mama je ženska

Prejšnji četrtek so se pred ustavnim sodiščem zbrali protestniki. Pod vodstvom Aleša Primca, predsednika nekdanjega gibanja, zdaj politične stranke Glas za otroke in družine, so opozarjali, da ustavni sodniki odločajo o »ukinitvi zakonske zveze«, in sporočili, da je »zakonska zveza žene in moža tisočletna naravna zveza in prostor za rojstvo, vzgojo in razvoj otroka in zato ne more biti protiustavna«.

Vlado Miheljak

18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Dva leva

Toninova krščanska geopolitika

O. K. se zgodi; lapsus pač. Morda pa je Madžar imel v resnici v mislih reko Dravo. A kakorkoli. Nerodno je edino to, da lapsus linguae ni kar tako. Je tako rekoč priznanje. Matej Tonin kot diplomant družboslovne fakultete bi moral pobrskati po starih študentskih zapiskih in bi se hitro spomnil, da se v lapsusih, jezikovnih zdrsih, neredko manifestira, udari na plano potlačena želja oziroma motivacija. Ampak če je že Prekmurje nekakšni slovenski Donbas, Janša vsekakor ni uporni Zelenski, ampak nekdo, ki z Orbánom kolaborira. In Janšev nekritični sledilec Matej Tonin resnično pospešeno vleče krščanskodemokratski voz nazaj v blato, v kakršnem ga je Bajuk prepustil Ljudmili Novak leta 2008. Razlogi pa so zelo podobni. Tako kot Bajuk tudi Tonin ne zna vzpostaviti avtonomije v odnosu do Janše. Drugače si je komaj mogoče predstavljati, da še tik pred volitvami strelja kapitalne neumnosti in abotnosti. V nedavnem pogovoru za portal 24ur pa je presegel samega sebe. Najprej je z akrobatskim saltom mortale razložil neupravičenost ruskega napada na Ukrajino ter upravičenost ameriško-zavezniškega napada na Irak. Pač, v Iraku je vladal diktator. Kar je točno. Bo torej zavezništvo napadlo tudi druge nedemokratične, diktatorske režime? Najprej eno od pomembnih članic vojaškega zavezništva – Erdoganovo Turčijo. Ki duši človekove, politične, državljanske in narodnostne pravice. Ali še huje. Položaj žensk je bil v Huseinovem Iraku neprimerno boljši kot v avtokratski kraljevini Savdski Arabiji. V Iraku so bile pred zavezniško »vpeljavo demokracije« ženske bolj vključene v javno življenje (šolstvo, zdravstvo, politika) kot v večini drugih arabskih dežel. Verska toleranca je bila pod Huseinom višja, kot je v aktualnem Iraku. Denimo, Tarik Aziz, Huseinov zunanji minister, je bil pripadnik kaldejske katoliške cerkve, ki je v občestvu z rimskokatoliško cerkvijo!

Zloraba poslanskih vprašanj

»Poslanska vprašanja oziroma pobude so tipična oblika izvajanja nadzorne funkcije parlamenta nad delom vlade. So sredstvo za kritično obravnavo vlade in ministrov ter preverjanje njihove odgovornosti (brez politične sankcije),« je uvodna ugotovitev primerjalne analize, ki jo je leta 2015 objavil raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora.

Park izbrisanih

Ljubljanski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji podprli odlok o poimenovanju in določitvi mej dveh parkov na območju Ljubljane - Parka gazel ob Tehnološkem parku Ljubljana in Parka izbrisanih v Centru Rog. Kot izhaja iz obrazložitve, drugo poimenovanje sodi v »del ukrepov za popravo krivic v smislu ohranjanja zgodovinskega spomina«. Konec februarja se je izbrisanim v svojem imenu in v imenu države opravičil predsednik republike Borut Pahor, izbris pa označil za neustavno dejanje in kršenje človekovih pravic. Marsikdo je pri tem sicer cinično pripomnil, da bolje pozno kot nikoli, krivice, ki jih še vedno trpijo številni, ki ostajajo izbrisani in živijo brez urejenega statusa, pa s tem niso odpravljene.

Poti v neznano

Praktično vsako potovanje v vojno se začne v čakalnici nekega letališča, kjer si obkrožen z ducati ljudi, vendar hkrati neskončno sam. Prebiral sem sporočilo Reutersovega novinarja Aleksandra Vasovica, ki je že bil v Ukrajini: »Ne hodi sem brez akreditacije. Ne boš mogel delati z nikomer z oblasti in tvegaš, da te aretirajo. Ne pridi brez avtomobila. Avioni ne letijo, vlaki in avtobusi so nezanesljivi. Če ne znaš jezika, nujno potrebuješ prevajalca. Brez prevajalca se lahko znajdeš v resnem sranju. To so za začetek stvari, ki jih nujno potrebuješ.« Nič od tega nisem imel, zgolj tri kontakte v Žitomirju blizu Kijeva in okvirno zemljepisno predstavo, kako priti tja.

Državni funkcionarji si želijo, da bi jim bilo udobno tudi po izteku mandata

V državnem zboru je potekala druga obravnava predloga zakona o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU). Gre za združenje, katerega predsednik je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec. Novi zakon združenju na leto zagotavlja 100 tisoč evrov proračunskih sredstev, zaposleni pa bodo imeli status javnih uslužbencev.

Prepovedani in dovoljeni shodi

Prepovedana niso vsa zbiranja na javnih površinah, le tista, kjer vlada predvideva, da bo prišlo do izražanja do vlade kritičnih mnenj ali pa mnenj, ki vladnim strankam kako drugače niso po godu, med temi gre predvsem za progresivne misli.

Utišanje kritičnih

Iz informativnega programa TV Slovenija se za čas predvolilnih soočenj začasno poslavljajo oddaje Studio City, Tednik in Tarča. Gre še za eno v vrsti poskusov krnitve novinarske profesionalnosti na javni radioteleviziji – in to ravno v času, ko je ta najpomembnejša. Ker jim je letos tako povsem onemogočeno sodelovanje pri pripravi predvolilnih soočenj in povolilne analize, so ustvarjalci oddaj prepričani, da jih vodstvo RTV Slovenija, povsem podrejeno vladajočim strukturam v državi, želi na vsak način utišati. Zadnjo oddajo Studia City in Tednika pred več kot enomesečnim zatišjem si bodo gledalci lahko ogledali v ponedeljek, zadnja Tarča je bila predvajana v četrtek.

Konec izmikanja zakonodaji

Francija bo po dogovoru, sprejetem konec februarja, postala prva evropska država, kjer bo moral Google medijem plačevati za spletne objave. Združenje, v katero je vključenih okoli 300 francoskih medijev, in ameriški tehnološki velikan sta dosegla dogovor glede prihodnjih pogajanj o plačilu avtorskih pravic za prikazovanje novic na Googlovem spletnem brskalniku. Gre za zgodovinski korak, ki utira pot licenčnim pogodbam med Googlom in posameznimi mediji, hkrati pa morda za začetek konca Googlovega večletnega izmikanja francoski zakonodaji.

Plačilna diskriminacija

Dve leti bo tega, kar smo pisali o težavah, ki jih imajo prosilci za azil in celo ljudje s priznano mednarodno zaščito z odpiranjem bančnih računov v Sloveniji. Odločba zagovornika načela enakosti kaže, da imajo ti prebivalci podobne težave tudi s podjetji, ki ponujajo spletne ali mobilne plačilne storitve. Pri zagovorniku so ugotovili diskriminacijo na podlagi državljanstva, ko je eno izmed teh podjetij odpovedalo poslovno razmerje z državljanom Sirije zgolj na podlagi njegovega državljanstva.

N'toko

18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Žive meje

Nemogoče je mogoče

Evropski azilni sistem je eden najbolj togih in neživljenjsko organiziranih mehanizmov stare celine. Trmasto se drži povsem nefunkcionalnih pravil in išče dogovore med državami, ki se nikoli ne uresničijo. Tako na primer z zloglasno dublinsko uredbo sili begunce, da ostajajo v vstopnih državah EU, čeprav se je že stokrat izkazalo, da takšen režim ni vzdržen ne za begunce ne za mejne države. A tudi ko je dublinski sistem leta 2015 vsem na očeh ustvarjal humanitarno in politično krizo na jugu Evrope, so institucije vztrajale pri svojem nedelujočem pravilu. Ko smo se še pod Cerarjem borili proti deportacijam sirskih beguncev iz Slovenije, so nam vsi od ministrstva za notranje zadeve do evropskega sodišča vztrajno ponavljali, da pravil ni mogoče spreminjati, ne glede na razmere. Enako trdi so ostali tudi pri nesmiselnih omejitvah dostopa beguncev do trga dela, omejitvah pri odpiranju bančnih računov, pri združevanju družin, pri dostopu do normalnih bivališč in socialne oskrbe – omejitvah, ki več kot očitno delajo sprejem in integracijo beguncev nemogoč. Ne le, da se evropska azilna politika z izkušnjami ni spremenila – da bi države ohranile trenutni red, so vrgle milijarde evrov v sistem nadzora in taborišč, za državljane EU pa znova uvedle mejni nadzor znotraj Schengena.

Janko Lorenci

18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Kolumna

Iz krize v krizo

To je čas prehitevajočih se kriz. Zdaj tičimo v vsaj treh hkrati: smo sredi ukrajinske tragedije, nekako se izvijamo iz pandemije in se pogrezamo v okoljsko krizo. Hkrati že brbotajo energetska, prehranska, gospodarska … kriza. Za nobeno ne vemo, kdaj in kako se bo končala.

Kje so ženske?

Tematski sklop literarnih besedil, ki jih bodo letos prebirali maturantje, se imenuje »Ženska na vrhu sveta«. Besedila tematizirajo vlogo in umeščenost ženske znotraj simbolnega družbenega reda in normativnih okvirov, a v sklop, ironično, ni vključeno niti eno delo kake avtorice. Predpisane so literarne klasike kanoniziranih avtorjev, Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta.

Slovo od Moskve

Štiriindvajsetega februarja me je zbudila jokajoča mati, rojena v Moskvi, poročena z mojim očetom, Slovencem, nekoč je bila priča drugim zgodovinskim dogodkom, razpadu velesile, rojstvu novih držav.

Pozdrav iz Nove Gorice

»Zdi se mi, da sem prava oseba v pravem trenutku na pravem kraju. In ta kraj je moj dom.« S temi besedami, povedanimi za Slovensko tiskovno agencijo, je zgodovinarka Kaja Širok prejšnji teden pospremila odločitev novogoriških mestnih svetnikov, da prav njej prepustijo vodenje novoustanovljenega javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture. Ta namerava Novo Gorico in Gorico, mesti na meji med Slovenijo in Italijo, čez tri leta spremeniti v osrednje evropsko kulturno dogajališče. To bo prva evropska prestolnica kulture (EPK) na meji dveh držav oziroma brez meja.

Frontman benda Joker Out, ki bi raje kot v Stožicah nastopil na bežigrajskem stadionu

Prejšnjo soboto je imel svoj največji špil doslej. Člani benda Joker Out, ki je v zadnjih letih z odmevnimi radijskimi hiti osvojil slovensko javnost, so nadgradili lanski uspeh dvakrat razprodane ljubljanske Cvetličarne in v kranjski dvorani Zlato polje sami nastopili pred dvatisočglavo množico, s tem pa več kot očitno prevzeli štafetno palico slovenskega pop rocka.

dr. Bogomir Kovač

18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Ekonomija

Realizirana pošast

Prikazen stagflacije blodi po Evropi, če bi parafrazirali začetek Komunističnega manifesta. Toda strah postaja vse bolj otipljiv, deluje, učinkuje. Stagflacija je konec leta 2019 veljala za neotipljivo možnost, danes postaja stvarnost. Njena moč stopnjuje skrita grožnja, kaj dejansko prinaša rusko-ukrajinska vojna, očitno prelomna točka nove svetovne krize, tretje v dobrem desetletju. Seveda, pošast ima svojo teorijo in razlagalce, toda živi, ker postaja del naših odločitev. Skrivnost inflacije je prehod s prehodnih oblik na samodejno ustvarjanje. Stagnacija bo tudi tokrat običajen odziv različnih ponudbenih šokov in zožitev, zlasti proizvodnih virov. Stagflacija je dejansko njuna rezultanta, realizirana pošast. In v EU so izpolnjeni skoraj vsi pogoji za njen nastanek in razvoj. Od tod dalje se spreminja podoba nove krize in politično-ekonomskih odzivov nanjo. Vedno večje sistemsko politično nasilje izrednih stanj je njeno pokrivalo, razpad ekonomskega sistema njena podstat. Stagflacija je zgolj izkrivljeno ogledalo neravnovesij in strašljivih zablod našega časa.

Moč pripovedovanja

Po dolgem zatišju, ki je bilo posledica pandemije, se vrača ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki najmlajšim že od leta 2009 ponuja pester nabor predstav, muzejskih in galerijskih dogodkov ter delavnic. Bobri so že od samega začetka festival, ki ga otroci in njihovi starši komaj čakajo. Vstopnice za dogodke so vedno pošle v hipu. Tako priljubljen je postal zaradi kakovostnega, premišljeno izbranega programa, pa tudi zato, ker so vse dogodke vedno ponudili brezplačno, da bi si jih lahko ogledali vsi otroci ne glede na socialni status.

Priletni parazit

Vsi imajo svoje spomine na Marka Breclja – moj spomin nanj pa je doku Priletni parazit, ki ga je pred skoraj desetimi leti posnel Janez Burger in ki ga morate nujno videti, če hočete vedeti, kdo je bil Marko Brecelj. Marko Brecelj je »fenomen«, »legenda«, »biser slovenske kulturno-umetnostne scene«, »eden izmed najbolj spregledanih umetnikov«, »človek, ki živi to, kar dela«, »gverilec s taktiko mehkega šoka, a vztrajen« (»stalno napada malomeščansko pamet«), »slovenski unikat«, »kompleksna in komplicirana osebnost« (»v Marku je več Markov«), »posebno psihofizično stanje«, »pevec Buldožerja«, pravijo tisti, ki ga poznajo, od Mateje Koležnik in Zorana Predina do Blaža Lukana in Mitje Rotovnika. Dragan Živadinov – vedno precizen – doda: »Marko Brecelj je eden izmed prvih izhodiščnih performerjev v 20. stoletju.«